sobota, 01. april 2017

O KREATIVNOSTI, PA TUDI O ODGOVORNOSTI



»Vsak človek je unikat, in vsakomur je dan kreativni potencial. Smo tridimenzionalna bitja - sestavljajo nas telo, duša in duh. Duh predstavlja našo kreativnost in je za telo to, kar je elektrika za radio. Preko dela s kreativnimi mediji se duh prebuja; prezasičenost s šolskimi znanji ubija duha,« nam je pojasnila svoje videnje človeka Lea Lebar na dveurni delavnici Prebuditev ustvarjalnega potenciala.

Delavnica, Lea Lebar
 
 

Lea Lebar je ustvarjalna pedagoginja, specializantka pomoči z umetnostjo. Enajst let je delala kot socialna pedagoginja v vzgojnem domu Veržej, dve leti na osnovnih šolah v Ljubljani kot specialna pedagoginja, zadnjih nekaj let pa samostojno raziskuje kreativnost. Pred kratkim je izdala knjigo BITI, biti kreativen otrok, vzgojitelj/učitelj, starš.
 

V svoji knjigi in na delavnicah ter v daljših individualnih programih pomaga odraslim ponovno prebuditi lastno kreativnost, tako da jih uči različnih tehnik za delo z lastnimi čustvi, za čiščenje mentalnega prostora, za upravljanje lastne kreativne energije. Ko pripoveduje o njeni lastni poti osebne rasti, potrjuje, da to, kar uči, tudi živi. Kreativnost je bila rdeča nit tudi pri njenem delu z otroki in mladino z vedenjskimi in čustvenimi težavami (ona jim raje reče izzivi) ter drugimi otroki s posebnimi potrebami. Z njimi je veliko ustvarjala, kar jim je zelo pomagalo pri zdravljenju travmatične preteklosti ter pri učinkovitejšem učenju v sproščenem stanju.

»Z delovnimi zadolžitvami, pisanjem svojih občutkov, izrazi skozi likovno ustvarjanje, s petjem, igro, plesom, igranjem na glasbilo, pisanjem se trmasto vztrajanje v nesmiselnih početjih počasi razgrajuje.«
 

Preko svojega načina dela, s stalnim iskanjem novih, boljših poti in rešitev, je prišla do spoznanja, da je uspešnost vzgojiteljevega dela močno povezana z njegovo notranjo naravnanostjo: 

»Da bi bilo dobro otrokom, je potrebno, da sem jaz dobro. Delala sem na tem, da sem vsak dan prišla v službo mirna, pozitivno naravnana... Pomagala sem si z različnimi tehnikami kot so afirmacije, meditacija, vizualizacija... Delovalo je! Nekega dne sem ugotovila, da je ogromno odvisno od mene. Konflikt je pokazatelj, da imam nekaj za razrešiti. Moje misli, čustva in moja ustvarjalnost, vse to se je odražalo pri otroku, mladostniku in drugih udeleženih … V učenje smo vnašali humor, zabavo, sproščen način, kar se je odražalo pri otrocih v njihovem miru, v dobrih rezultatih, v svobodnem ustvarjanju in v dobri samopodobi.« 


kreativnost v vzgojno-izobraževalnem procesu

 

Nekaj zanimivih odlomkov iz knjige


-Ali bomo v službi uspešni in zadovoljni, je v veliki meri odvisno od nas samih.

Morda bo kdo rekel, kaj pa govoriš, če pa mi ravnatelj ni odobril tega, če ni prišel v skupino, vodja mi je to rekel, on je odločal, ne jaz, otroci so tisti, ki mi dvignejo pritisk … V bistvu je pa od nas samih odvisno, kako se odločamo, kako sprejemamo, kako doživljamo, kako se nas dotakne, koliko si dopustimo. Da bomo vseskozi delovali uravnoteženo, je potrebno vsakodnevno delo na sebi.

-Na začetku svoje poklicne poti sem se še srečevala s posameznimi primeri represije. Spomnim se, da sem jo opazovala zadržano. Znotraj sebe sem iskala drugačne strategije in jih preizkušala.

-Mir v otroku, občutje varnosti, radost, navdušenost ter sprejetost so ključni dejavniki, ki so bogatili tako otrokove kot moje občutke.

-Otroci vidijo in začutijo, otroci vedo, komu je mar zanje. Otroci se potrudijo in se z majhnimi koraki premikajo v želeno smer. Neskončno hvaležni so za tvoj trud, tudi če imajo čustvene ali vedenjske težave. Še toliko bolj. Pozitivno energijo začutijo in se je nalezejo; energija jih zdravi.


O učenju:

 

-Učne ure je smotrno narediti zanimive. Zaželeni so pogosti premori, ki jih namenimo dihalnim in telesnim vajam / plesno gibalnemu izrazu. Med pavzo, kot radi rečemo tem vajam, se ponavadi sproščeno nasmejimo. To otroka sprosti, umiri, izostri njegovo zbranost. Otrok začuti sebe kot celoto, vzpostavi stik sam s sabo in z učenjem nadaljuje kot prerojen.
 

-Čustva so ključ, ki spravi informacije v trajni spomin … Učenje je samo po sebi preprosto; treba pa ga je živeti v prijetnih čustvih, z naravo, igro, glasbo (meditacijo). Učitelji, ki so tako naravnani, imajo dejaven in ustvarjalen razred.


Celostni pristop – moč projektnega dela:

 

-Vse več je dognanj, da je celostni pristop edini pravi način za dobro počutje učenca v šoli. Srčno si želim učenja, pri katerem nimaš občutka, da se učiš. Takega, da se počutiš koristen in sposoben. Praktičnega. Da projekt spelješ tudi do prodaje.
 

V vzgojnem zavodu so se lotili takega projekta. Izdelali so petsto čestitk in vse prodali. Udeleževali so se prodajnih razstav, kjer so prodajali tudi unikatne keramične vazice.
 

-Celoten projekt – od izdelave do izvedbe in tudi plačilo za vloženo energijo – je otroke in mladostnike izjemno navdušil, s sijajem v očeh so bili pripravljeni izdelovati, oblikovati in prodajati. Z izkupičkom smo si privoščili krasen izlet na pico, del denarja pa smo namenili za obnovo prostora skupine.
 

Otroci in mladostniki so ob projektnem delu spoznali celoten postopek od načrta, organizacije in izvedbe, vključno s prodajnim delom, kar jih je navdajalo s strastjo, dobro voljo in energijo za še več takšnih izzivov. … Motiviranost, ustvarjanje iz dneva v dan, občutek koristnosti in sposobnosti so jih brusili v odgovorne posameznike, ki danes, ko so odrasli, živijo odgovorno, ustvarjalno in se počutijo dobro.


Odgovornost odraslih

 

Odgovornost odraslih - še posebej pedagogov, vzgojiteljev - v življenju otrok je velika; naše vodstvo in zgledi so ključnega pomena. Predvsem za otroka, ki prihaja iz neurejenih domačih razmer, ima osebje v inštitucijah potencial, da mu spremeni življenje. 



***
 

Postanite idejni podpornik ali aktivni sodelavec projekta Izboljšajmo šolstvo.


Ni komentarjev:

Objavite komentar