nedelja, 29. oktober 2017

FOTOBRANJE, CELOUMSKI SISTEM BRANJA IN UČENJA


  
»Ne verjamem, da sem jaz tisti, ki ljudi učim, pač pa so oni tisti, ki se učijo. Ljudje imamo veliko zmožnost učenja, usvajanja znanja in tehnik. Nečesa se bomo naučili oziroma to usvojili, če vidimo to znanje kot pomembno za nas in skladno z našimi najglobljimi željami in hrepenenji. Naloga učitelja je, da prepozna te želje in hrepenenja ter učenca vodi do znanja.« -Matej Sedmak, inštruktor FotoBranja



FotoBranje, celoumski sistem branja in učenja
Inštruktor z najmlajšo udeleženko seminarja, Hano

V današnjem svetu, polnem informacij in znanj, nimamo dovolj časa, da bi se naučili in prebrali vse, kar nas zanima. Ena od možnih rešitev iz te zagate je FotoBranje, sistem branja in učenja, ki nam ponuja učinkovitejše in osredotočeno predelovanje informacij v krajšem času. Utemeljil jo je Paul R. Scheele, po svetu pa jo razširjajo licencirani inštruktorji. Eden od njih je Matej Sedmak.


Na dogodek me je povabila inštruktorjeva sestra Nika. Nika je skupaj s kolegico Marušo letos (2017) uspešno zagovarjala diplomsko delo z naslovom DOBRE PRAKSE UVAJANJA SPREMEMB IN PROFESIONALNI RAZVOJ PEDAGOŠKIH DELAVCEV.


FotoBranje na kratko

Metoda FotoBranja je celoumski sistem, ki omogoča veliko boljši izkoristek možganskih zmogljivosti v primerjavi z elementarnim branjem. Pri slednjem nas večina bere brez jasno izraženega namena in zato dokaj pasivno, zapomnimo pa si malo; brez omejitve časa, od začetka proti koncu – od delov k celoti; zanašamo se na zavestno procesiranje informacij, zato se večkrat vračamo nazaj k že prebranim delom teksta, ker jih nismo v celoti dojeli.

Pri FotoBranju si zastavimo jasen namen in cilj branja, s čimer usmerimo naš um; s pomočjo sproščanja dosežemo idealno stanje uma; z uporabo afirmacij si pomagamo do pozitivno naravnanega notranjega dialoga. Z uporabo bralnih tehnik povečamo hitrost branja. Z osrednjim korakom fotobranja vključimo naravno zmožnost našega uma, da informacije obdela nezavedno.

Zaporedje korakov celotnega procesa omogoča, da vsako čtivo spoznavamo na način ’od celote k delom’ in sicer do takšne globine, kot je za naš namen potrebno. Vse skupaj omogoči veliko boljši izkoristek časa in naše umske zmogljivosti.

Metoda FotoBranja je primerna za vse vrste vsebin in gradiv, a lažje jo je uporabljati, če so besedila dobro strukturirana.


Kaj lahko pričakujemo od tečaja FotoBranja:

Večina ljudi bo najverjetneje razpolovila svoj sedanji čas branja ali mogoče porabila eno tretjino časa kot običajno za isti rezultat kot pred tečajem.

Če si prej porabil deset ur, da prebereš dobro knjigo, da si jo dobro zapomniš in ob njej uživaš, boš zelo verjetno še vedno porabil približno tri do pet ur za podobno ali večjo kvaliteto. S prakticiranjem metode postajamo vse bolj učinkoviti. Količina porabljenega časa je odvisna tudi od stopnje, do katere želimo gradivo obvladati.


Česa od tečaja FotoBranja ne moremo pričakovati:

Čudežev. Fotografskega spomina. Hitrih rešitev za vse učne težave. Da bomo lahko v petih minutah prebrali knjigo in si vse zapomnili.


Da bi nam metoda FotoBranja res služila, je pomembno:

-Vsakič dobro definirati naš namen in cilj branja.

-Že pred in med tečajem čim bolj konkretizirati cilje, za katere bomo uporabili veščino FotoBranja.

-Se naučiti dosegati stanje sproščene budnosti.

-Opraviti z dvomi in nezaupanjem vase in v metodo.

-Da smo lahko radovedni in igrivi.

-Upoštevati zaporedje petih korakov FotoBranja, ki se jih naučimo na tečaju.

-Biti pripravljeni odložiti gradivo, ki nam po prvem hitrem pregledu ne obeta tistega, kar potrebujemo za svoj namen. Potrebno se je zavedati, da tudi s sistemom FotoBranja nimamo dovolj časa, da bi prebrali vse, kar je na voljo.

-Za vse našteto je potrebna vaja! Tečaj ni nekakšen iniciacijski obred, ki bi nas za vedno opremil s čudežno sposobnostjo. Kot za vsako novo spretnost je tudi tu potrebno vaditi, da tehnike in postopke osvojimo in utrdimo. 



Vikend seminar FotoBranja
Sproščanje z namenom doseči idealno stanje uma



Vikend seminar FotoBranja - moja izkušnja:
 

Kljub temu, da na tečaju nismo prejeli čudežne sposobnosti, ki bi nam omogočila brez truda vsrkati vse znanje sveta, je bil izredno močna izkušnja. Če naštejem le nekaj glavnih razlogov za to:

-Udeleženci: Na takšen tečaj pridejo ljudje, ki imajo izredno željo po znanju in visoke cilje. Imajo že veliko znanja in modrosti, želijo pa si ju še več. Dva dneva in pol v takšni sredini, ko se učiš vsak trenutek in od vseh, sta me navdala s čudenjem in hvaležnostjo. V zaključnem delu se je pokazalo, da podobno čutimo vsi. Ko so bile diplome podeljene in dogodek uradno zaključen, je prostor še kako uro vrvel od živahnih pogovorov. Nikamor se nam ni mudilo.

-Način dela: Ta je bil zelo razgiban. Učili smo se s sodelovanjem v parih in skupinah, preko igre in s pomočjo izobraževalne kineziologije – posebnih vaj, ki spodbujajo delovanje možganov.

-Inštruktor Matej in njegovi asistenti: nadvse predano so skrbeli za to, da bo ta vikend za vsakogar od nas res nepozabna izkušnja. Na tem tečaju je poseben poudarek na medsebojnem povezovanju, medsebojni podpori, igrivosti, vključenosti, iskanju potencialov, formiranju ciljev.
 

-Splošen vtis po seminarju je bil, da smo spoznali, doživeli in se naučili mnogo več kot samo tehnike učinkovitega branja


FotoBranje, celoumski sistem
Skupinsko delo na prostem


Matej Sedmak, inštruktor FotoBranja
 

Dvajsetletni študent FDV se je odpravil z nahrbtnikom, s kitaro in nekaj sto dolarji v žepu na pot okrog sveta, iskat resnico o sebi in svetu. Svojo leto in pol trajajočo pustolovščino je opisal v knjigi Peacehiker: Okoli Zemlje brez denarja. V njem je zorela želja, da bi še drugim ljudem pomagal uresničiti njihove sanje, tako kot je uresničil svoje – potovati in spoznavati ljudi, dežele, jezike. 

Zavedel se je, da so mu do vseh teh doživetij pomagala predvsem njegova spoznanja na področju učenja: v razmeroma kratkem času se je uspel naučiti jezika – danes jih tekoče govori pet - da se je lahko sporazumeval z ljudmi. Na poti okrog sveta se je naučil tudi FotoBranja in od takrat naprej prebral veliko več kot prej. FotoBranje in hitro učenje jezikov mu je omogočilo povsem novo kvaliteto življenja. Po vrnitvi v Slovenijo se je tako odločil, da bo to začetek njegove poslovne poti: postal bo inštruktor FotoBranja.

Kot doslej edini licencirani inštruktor FotoBranja v Sloveniji je uporabe te metode naučil okrog 2000 ljudi. Dve leti je živel tudi v Londonu, kjer se je učil komunikacije in voditeljstva. Ukvarjal se je še z nekaj drugimi projekti, na primer Podari objem in Design your Life. Kandidiral je za predsednika Slovenije.

Leta 2013 je potoval na Japonsko, da bi se naučil izpopolnjene metode FotoBranja. Splet dogodkov se je nato odvil tako, da trenutno že štiri leta živi na Japonskem, kjer namerava tudi ostati, in je poročen z Japonko, s katero imata dveletno hčerkico. Razvil je trimesečni program učenja angleščine za Japonce, kar je na področju lingvistike eden trših orehov. Za Japonce na splošno je namreč preklop na angleški jezik izredno težaven. Matej vidi te ljudi kot izjemno inteligentne, a ko se morajo sporazumevati v angleščini, se njihov potencial skrči na majhen delček prvotnega.


Njegov cilj je razviti vrhunski program, ki jim bo olajšal težavni preboj, zato svoj model ves čas izpopolnjuje, čeprav so njegovi tečajniki že zdaj zelo zadovoljni. Po treh mesecih, ko so začeli z nič ali zelo malo znanja, so zmožni  govoriti v angleščini več kot 30 minut skupaj. 


Vikend seminar FotoBranja
Matej Sedmak

Matej kot oseba je prav tako inspirativen kot njegova življenjska zgodba – jasno, saj je njen avtor. Izžareva posebno energijo, ki na vse okrog njega vpliva blagodejno. Zdi se, da je sposoben na vse in vsakogar gledati brez sodb. Ob njem se vsakdo počuti sprejet in vreden. Ljudi spodbuja in povezuje. Kot učitelj je izredno predan in odgovoren. (»Ali imaš tremo, ko predavaš?« »Ja, imam. Še posebej, če vidim, da česa ne razumete.«) Sicer vzbuja videz popolne lahkotnosti, a če ne drugače, se po laseh in obleki, ki so na koncu v povsem drugem stanju kot na začetku, vendarle vidi, da daje vse od sebe. 😊

O tem, kako svojo vlogo učitelja - trenerja vidi sam, je povedal: »Ne verjamem, da sem jaz tisti, ki ljudi učim, pač pa so oni tisti, ki se učijo. Ljudje imamo veliko zmožnost učenja, usvajanja različnih znanj in tehnik. Nečesa se bomo naučili oziroma to usvojili, če vidimo to znanje kot pomembno za nas in skladno z našimi najglobljimi željami in hrepenenji. Naloga učitelja je, da prepozna te želje in hrepenenja ter učenca vodi do znanja.«

Ob vsem, kar vem o njem - koliko je pri svoji starosti 33 let že doživel in ustvaril, ter da se giba med najuglednejšimi člani japonske družbe kot zaželjen partner v projektih in inovacijah, je bilo nekako nenavadno spoznavati zelo prijaznega fanta s postojnskim naglasom in otroškim nasmehom. Kar samo se mi zastavlja vprašanje – kaj vse je še mogoče?


Vikend seminar FotoBranja
Matej v akciji


Zaključek

Pri FotoBranju ima ključno vlogo naš nezavedni um. Na seminarju smo precej učenja in vaj posvetili temu, kako vključiti in izkoristiti njegove ogromne kapacitete; kako utišati zavestne misli in dovoliti, da nezavedni del opravi svoje delo. Ta del uporabe metode se meni osebno zdi najtežji. Menim, da mi bo z vajo šlo vse bolje in bolje; medtem, ko je Matej nekje omenil, da trening niti ni najbolj ključen, pač pa namen: na začetku vsakega branja ali učenja (tako kot pri vseh ciljih in nalogah v življenju) je nujno imeti jasen namen. Brez tega ne bo rezultatov.

Slovenska organizacijska ekipa vikend seminarjev FotoBranja načrtuje, da bi dogodek ponovno pripravljali redno, vsaj trikrat na leto. Zelo so zagnani in s časom se bo verjetno še kdo od njih podal v zahteven proces pridobivanja inštruktorske licence pri Learning Strategies Corporation v Ameriki. Naslednji vikend seminar je okvirno načrtovan v februarju 2018.


Fotobranje je lahko vaša vstopna točka v novo kakovost življenja. -Paul R. Scheele, utemeljitelj fotobranja.


 

petek, 20. oktober 2017

SOS – POUK IZVEN UČILNICE!


Gibanje, odprt učni prostor in aktivno učenje, podobno igri, ter dobri odnosi med vsemi deležniki zagotavljajo tudi bolj zdravo učno okolje, v katerem učenci in učitelji lahko začutijo lepoto učenja in poučevanja.



odprt učni prostor
Pouk na Koseškem bajerju

Z veseljem predstavljam inovacijski projekt Pouk izven učilnice (SOS – School OutSide), ki poteka na OŠ Valentina Vodnika v Ljubljani pod vodstvom učiteljice Renate Filipič.

SOS aktivnosti so od ene do pet pedagoških ur trajajoče aktivnosti, ki potekajo kot kombinacija odprtega učnega okolja (park, igrišče, gozd, trg, bajer, knjižnica, tudi učilnica, ki jo spremenijo v želeni prostor, ...) in raziskovalno - doživljajskega pristopa. 


Aktivnosti so osredotočene na vsebino (sadje in zelenjava, poklici, prepiri, nafta, gibanje, ...) in ne na posamezen šolski predmet. Pri obravnavi vsebine tako povežejo med seboj več predmetov in različno stare učence. Na primer temo sadje in zelenjava so obravnavali z geografskega, zdravstvenega, ekonomskega in trajnostnega vidika.


Učenje na prostem
Izdelava filtra za vodo


Razlog, ki je pripeljal do odločitve za nov način dela:

Slaba učinkovitost učenja kot posledica nemira in apatičnost številnih učencev in učiteljev; nepovezanost učnih situacij z življenjem, motivacijo in čustvi učencev ter učiteljev.

Zaradi pomanjkanja igre in izkušenj v realnem svetu nasploh ter pomanjkanja gibanja so se pri učencih pojavile težave z osredotočenostjo, če je pouk v klasični obliki. Današnji otroci – predvsem zaradi hitrega širjenja digitalizacije - izgubljajo stik z realnim svetom, izkustvenim učenjem, naravo in celo z lastnim telesom.


Na metli potujemo in raziskujemo ali Pouk izven učilnice (SOS – School OutSide)

je pedagoška novost, ki jo od 2013 razvijajo v okviru inovacijskih projektov na ZRSŠ. Zadnji dve leti jo izvajajo v vseh razredih OŠ Valentina Vodnika, od prvega do devetega.
 

V odprtem učnem okolju uporabljajo vse učne vire, ki so na voljo: živa in neživa narava; pisni viri; določevalni ključi; svetovni splet; osebe, ki so vključene v raziskovanja ali pa kar mimoidoči ... in orodja: naravni materiali; laboratorijska oprema; merilne naprave; kompas; telefon, ki ga uporabijo kot fotoaparat, kot orodje za orientacijo ali kot merilno napravo... 


OŠ Valentina Vodnika, Renata Filipič
Tehtanje

Učenci v teh aktivnostih veliko več uporabljajo čutila in so vanje globlje čustveno vpleteni, kar je predpogoj za globlje učenje in ustvarjalnost kot pri klasičnem izvajanju pouka. Gibanje, odprt učni prostor in aktivno učenje, podobno igri, ter dobri odnosi med vsemi deležniki zagotavljajo tudi bolj zdravo učno okolje, v katerem učenci in učitelji lahko začutijo lepoto učenja in poučevanja.


Namen

Želijo si čim večje število učencev in učiteljev, ki bi bili pri učenju in poučevanju resnično zavzeti, zato delo organizirajo na tak način, da upošteva individualne razlike, je usklajeno z motivacijo in čustvovanjem učencev in učiteljev, sodelovalno in fleksibilno. 


Pouk izven učilnice
Gradnja modelov: metulj


Iz česa izhajajo
 

V učni proces so želeli vnesti več gibanja, saj ima le-to pozitivne učinke na spoznavne procese. Poleg tega vsakodnevno življenje postaja vse bolj sedeče, zato je zelo pomembno, da ključna vsakdanja okolja omogočajo ustrezno raven telesne dejavnosti. V nadaljevanju jih je zanimala usklajenost učenja z motivacijo učencev in njihovim čustvovanjem, zato so aktivnosti učenja želeli povezati z igro, ki je najbolj naravna oblika učenja pri otrocih. To jih je vodilo k učenju v konkretnih situacijah iz življenja in narave ter k vpeljavi učenja z raziskovanjem. Učenci se učijo globlje, kadar lahko znanje, ki so ga pridobili pri pouku, uporabijo pri reševanju resničnih problemov.


OŠ Valentina Vodnika Ljubljana, Renata Filipič
Merjenje hidrostatskega tlaka

Kako?
 

Učence spremenijo v raziskovalce ali umetnike in jih vodijo tako, da:

-si zastavljajo raziskovalna vprašanja,
-napovedujejo odgovore,
-opazujejo (merijo, primerjajo, intervjuvajo, anketirajo, tipajo, vohajo, poslušajo, gradijo modele iz naravnih materialov, ...),
-s tablicami in telefoni snemajo raziskovalni objekt (žuželke, ptiče, dvoživke, cvetlice, ..)
-prevajajo iz angleščine ali obratno,
-zapisujejo rezultate opažanj, jih grafično upodabljajo,
-oblikujejo odgovor na raziskovalno vprašanje,
-sami ustvarjajo likovna, literarna in glasbena dela in celo ples. 



Pouk izven učilnic, SOS-School OutSide
Gradnja modelov: list

Primeri tem:

-gradnja modelov (tloris stanovanja, notranja in zunanja zgradba lista, celice, cveta, žuželke, atoma, destilacijske kolone, vodovoda, mlinčka, padala, kubičnega metra ... iz naravnih in drugih materialov) za nadaljnje raziskovanje;
-ritem in melodija ptičjega petja;
-lastnosti nafte;
-prosti pad;
-moč;
-alkalijske kovine;
-raziskovanje potoka (trdota vode, pH vrednost, hitrost, temperatura, ...);
-mandale v gozdu;
-delovanje vzvoda;
-raziskovanje kamnin;
-drevesne vrste;
-šolska knjigarna; … 



Oš Valentina vodnika Ljubljana
Založniška hiša Knjigoraj


Primer aktivnosti: Celodnevno učenje matematike, kemije, slovenščine in glasbe v gozdu
 

Učenci s pomočjo znanja o premem sorazmerju izračunajo višino debla, izmerijo obseg in izračunajo volumen valja - koliko kubičnih metrov lesa dobimo. Pozanimajo se, za koliko časa bi količina lesa zadostovala za ogrevanje enostanovanjske hiše. Iz gostote suhega lesa izračunajo maso celuloze in iz tega ogljični odtis, ki ga z ogrevanjem spustimo v ozračje. Nato napišejo navodilo za žaganje drevesa, kot si ga zamišljajo, ter življenjsko zgodbo drevesa (na starost sklepajo iz letnic). Na internetu poiščejo pesem o drevesih (npr. Bori) ter vsa tri besedila primerjajo glede na vrsto in pogostost pridevnikov; ugotavljajo vzroke za takšno razporejenost. Oglašanje ptičjega petja poskusijo ritmično in melodično vnesti v notno črtovje. 


OŠ Valentina Vodnika Ljubljana
Ugotavljanje gravitacijskega pospeška


Kako so učenci odgovarjali na vprašanje, kaj jim je pri pouku izven učilnice najbolj všeč:
 

Pri pouku izven učilnice mi je vse všeč.
Všeč mi je to, da se ne učimo, ampak stvari poskušamo v praksi.
Da sem na soncu.
Da smo na svežem zraku.
Da se zabavamo.
Da smo zunaj!!!
Najbolj mi je všeč narava.
Da je nekaj zelo posebnega in zanimivega ter novega.
Da je pouk bolj zanimiv. Tudi bolje poslušam.
Da smo v naravi.
Prosto gibanje, svež zrak, spoznavanje narave.
Všeč mi je, ko delamo modele (lista, cveta,...)
Da ne sedimo v učilnici in da se lahko med seboj pogovarjamo.
Različni prostori.
Veliko se družimo in hecamo.
Da se igramo in delamo.
Različne naloge, ki nas nekatere povežejo, da sodelujemo, pri drugih pa tekmujemo.
Da se lahko pogovarjamo z učiteljico.
Da smo v skupinah.
Poskusi in opazovanje narave.
Da je bolj sproščeno.
Da ni angleščine.
Da se ne učimo. 

Da nismo v šoli. 
Da raziskujemo. 
Da veliko ustvarjamo. 


SOS-School OutSide, OŠ Valentina Vodnika Ljubljana
Gradnja modelov: atom


Bistvene prednosti
 

S povečano vlogo gibanja in čutenja pri učenju v obliki igre krepimo celoten spoznavni proces, ne le spomina.

Brisanje meja med šolskimi predmeti ter med generacijami učencev posnema situacijo učenja v družini in družbi.

Sodelovanje med učenci preide na višjo raven, saj je od tega odvisna uspešnost opravljene naloge oziroma rezultat učenja.

Sodelovanje kot najvišja oblika socialnega vedenja pozitivno vpliva na vse udeležence v procesu razumevanja naravnih pojavov in odnosov med njimi.

Učenje z raziskovanjem je učinkovitejše in olajša razumevanje ter povezovanje informacij v sistem znanja. Mnogi učitelji v procesu lastnega izobraževanja niso bili deležni učenja z raziskovanjem, zato jim je potrebno ponuditi to priložnost profesionalnega razvoja. Snovanje tovrstnih aktivnosti je za učitelje prav tako sodelovalno-ustvarjalen proces. 


Analize anket, fotografij in izkušenj sodelujočih v projektu je pokazala, da se učenci ob teh aktivnostih počutijo dobro, so zavzeti in ustvarjalni. 


Opažanja učiteljev: učenci so bolj sproščeni in kreativni, izboljšajo se odnosi med njimi, prav tako odnos med učenci in učitelji. Potrebno je manj umirjanja učencev v času učnega procesa. 



OŠ Valentina Vodnika Ljubljana, Renata Filipič
Gradnja modelov: padalo


Možnosti
 

S pristopom so pričeli pri naravoslovnih predmetih in matematiki na predmetni stopnji, nato pa uporabo širili na vse stopnje osnovne šole ter na vsa predmetna področja. Kombinacij predmetnih področij in različnih generacij pri izvajanju SOS aktivnosti je nešteto, saj so aktivnosti osredotočene na vsebino, zato so odvisne od domišljije in ustvarjalnosti učiteljev in delno tudi od možnosti organizacije.
 

Trenutno se ukvarjajo z vsebinami, v katerih bodo v SOS aktivnosti povezali glasbeno umetnost in naravoslovje. Načrtujejo tudi večje vključevanje učencev v načrtovanje, izvedbo in evalvacijo aktivnosti SOS. Želijo si postati vzorčna šola za SOS aktivnosti v Sloveniji in ob pomoči fakultet, ZRSŠ, Inštituta za gozdno pedagogiko in CMEPIUS projektne rezultate širiti v domovini in na mednarodni ravni. 


SOS - School OutSide
Preizkušanje vidnosti barv v prometu

Učiteljem in drugim delavcem v vzgoji in izobraževanju lahko predstavijo primere SOS aktivnosti, ki so jih že izvajali. Lahko jih tudi uvedejo v samostojno snovanje SOS aktivnosti. Načrtujejo izdajo priročnika. Pristop se lahko prenese tudi na srednješolsko in univerzitetno izobraževanje.
 

Novost so že predstavili na številnih sestankih, izobraževanjih, srečanjih in konferencah učiteljev in drugih strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju ter na roditeljskih sestankih. S predstavitvijo projekta na kontaktnem srečanju so navdušili učitelje iz EU in v letu 2016 pridobil tudi E+ projekt Young European on the Move by Active Learning and Teaching



četrtek, 05. oktober 2017

PRISTOP K POUČEVANJU: ZMAGAM - ZMAGAŠ

"Zame je bil najpomembnejši preobrat spoznanje, da dovolim, da me vodijo drugi. Na nek način sem bila žrtev, ki ni mogla spremeniti upravljanja učilnice ..."


Učiteljica angleščine Mija Selič že več kot 25 let pridobiva izkušnje na področju poučevanja mlajših učencev, se nenehno izobražuje in izpopolnjuje svoj pristop. Usposablja tudi učitelje in razvija didaktične pripomočke za zgodnje učenje tujega jezika ter izvaja tečaje za otroke.

S hčerko sva prevedli enega od novejših člankov na njenem blogu C00l Sch00l, ki ga piše v angleščini.
Originalni članek članek se nahaja na tej povezavi.



Zmagam-zmagaš je pristop, kjer so tako učitelj kot učenci zmagovalci.

Lahko bi se vprašali:

Ali ni vsak pristop v učilnici zmagam-zmagaš? Učitelj je tu, da učencem nekaj doprinese, učenci pa se naučijo nekaj novega. Ali to ni popolna situacija zmagam-zmagaš?

No, prebrala sem knjigo Jane Bluestein Učilnica zmagam-zmagaš (
The Win-Win Classroom). Osupljivo. Ni vse tako črno-belo, kot sem verjela. Veliko je odtenkov sive in vsi so dolgoročno zelo pomembni za dobrobit otrok.

In čeprav sem trdno verjela, da delujem v največjo korist svojih učencev, sem jim včasih naredila krivico.

Kako je to sploh mogoče?

Preboj

Zame je bil najpomembnejši preobrat spoznanje, da dovolim, da me vodijo drugi. Na nek način sem bila žrtev, ki ni mogla spremeniti upravljanja učilnice, ker:

- je šolski sistem tak, kakršen je. Ne moreš ga spremeniti;

- so v šoli učitelji, ki so tu že dlje. Oni vedo največ, zato jim moram slediti;

- še nisem slišala, da bi kdo rekel: »Ne!« ravnatelju, staršem ali starejšim učiteljem. Preprosto si naredil, kar so ti naročili.

Torej sem zgoraj opisano stališče vnesla v učilnico. In kadar moj pouk ni deloval, sem vedela, koga kriviti. Nikoli ni bila moja krivda. Moji nameni so bili vedno dobri, ampak …

Nekega dne sem pretresena spoznala, da moji učenci popolnoma posnemajo ta moj pristop. Nikoli niso bili krivi, samo sledili so mojim navodilom.

Dokler nisem nekega dne rekla: »Nič več!«

Tako sem spremenila svoj odnos in verjela, da bom tako postala boljša vzornica svojim učencem.


Vse je v pristopu

Reaktivnost (motivacija)

Tradicionalno: učenci so kaznovani za svoje nesprejemljivo vedenje. Verjamem, da bodo spremenili navade, da bi se izognili kazni. (»Ne boš se igral, ker nisi naredil domače naloge.«)
Pristop zmagam-zmagaš: učenci delajo, ker si želijo prislužiti privilegije. (»Seveda se lahko igraš, takoj, ko mi izročiš domačo nalogo.«)

Lep primer dejavnosti zmagam-zmagaš je na Matejinem blogu tukaj.


Negativnost (motivacija)

Tradicionalno: popravljam napake in ocenjujem učence glede na število napak, ki so jih naredili.


Pristop zmagam-zmagaš: povzamem napredek učencev in ga primerno ocenim.


Produkt nad procesom (motivacija)

Tradicionalno: kar hočem, je (pravilen) rezultat. Osredotočam se na izid. V šoli pokažem primer, vendar dam učencem domačo nalogo, da bi se naučili. (»Prinesite mi nekaj izrezanih slik živali in se naučite njihova imena. Ali pa poglejte slike v delovnem zvezku in si doma zapomnite njihova imena.«) Pri temi se zadržimo igro ali dve, ampak pričakujem, da se bodo otroci doma naučili imena živali. V šolskem letu pokrijemo veliko tem.
Pristop zmagam-zmagaš: osredotočam se na proces učenja. Otroci stvari naredijo sami. Igramo se igre, kjer otroci sodelujejo, in se preko igre naučijo imena živali. Pri temi ostanemo več ur, dokler se otroci ne naučijo imen. V šolskem letu imamo večinoma samo nekaj projektov, v katerih prepletamo različne teme.


Mišljenje vse-ali-nič
 

Tradicionalno: veliko se osredotočam na nadzorovanje učencev in pričakujem, da mi bodo sledili. Jaz izbiram vaje, igre, pravila, nikoli ne dam učencem več možnosti, nič moči in nič nadzora. (Učenci sedijo, uporabljajo vadnice, sledijo navodilom, se učijo, kar piše/kar govorim, zahteva se tišina.)

Pristop zmagam-zmagaš: s poudarjanjem socializacije se osredotočam na gradnjo pozitivnega čustvenega okolja. Otroci pogosto delajo samostojno, sami najdejo poti do rešitev, smejo delati napake in nadzorujejo svoj učni proces. (Veliko socialno usmerjenih nalog s »hrupnimi« vložki, jaz organiziram in učenci se učijo.)


Profesionalizem in fleksibilnost

Tradicionalno: karseda natančno sledim učnemu načrtu, ki ga predpisuje država, ne glede na umske in čustvene potrebe mojih učencev. (Poučujem po učnem načrtu/delovnem zvezku.)

Pristop zmagam-zmagaš: državni učni načrt uporabljam kot smernice. Prilagajam ga kognitivnim in čustvenim potrebam učencev. (Poučujem konkretne otroke.) 


Mija Selič je v juniju izvedla prvi dogodek v okviru Projekt 9 - Navdih izjemnega šolstva, delavnico "V prvo triletje brez učbenikov."
Povzetek o delavnici lahko preberete tukaj.