sreda, 03. julij 2019

12 TEZ O "DOBREM" JAVNEM IN "ZLOBNEM" ZASEBNEM ŠOLSTVU


Kako žalostni časi, ko je lažje razbiti atom kot predsodek, je menda nekoč potarnal A. Einstein. Kljub temu se mi zdi, da velja poskušati, pa naj bodo možnosti še tako majhne. V trenutku, ko je bila zavrnjena novela, s katero bi otroci v nedržavnih šolah pridobili pravico do razširjenega programa (podaljšano bivanje, jutranje varstvo, dodatni pouk, dopolnilni pouk, interesne dejavnosti in pouk neobveznih izbirnih predmetov), se mi zdi nujno oglasiti - pa naj bodo možnosti še tako majhne. Spodaj pišem o dvanajstih predsodkih (njihovo število je sicer precej večje), ki v medijih pogosto veljajo za neizpodbitne, v resnici so pa zelo vprašljivi in zavajajoči.

Fotografiji: Pixabay

1. NEDRŽAVNE ŠOLE OGROŽAJO DRŽAVNE

Nedržavne šole, ki izobražujejo 0,2 % slovenskih otrok (mimogrede: evropsko povprečje je 6 %), ogrožajo državne šole, ki izobražujejo 99,8 % otrok? Resno!? Dodatnih 300.000 evrov za nedržavne šole ogroža slovensko državno šolstvo, ki ima proračun nad 800 milijonov evrov? Resno!? Za primerjavo, o kakšnem znesku govorimo: samo OŠ Janka Modra v Dolu pri Ljubljani ima proračun 5 milijonov evrov, kar je več kot dobijo vse slovenske nedržavne šole. Referendum, ki ga predlaga SVIZ, bi stal več kot štiri milijone evrov. Še ena primerjava: samo učiteljska nadomeščanja zahtevajo letno 10 milijonov evrov. Če bi nedržavne šole v celoti financirala država, bi to pomenilo dobrega pol odstotka vsega denarja, ki ga namenimo osnovnim šolam. Pol odstotka!
Kdo torej ogroža javno šolo? Če vemo, da je Slovenija v vrhu držav, ki so najbolj znižale delež BDP-ja za izobraževanje v tem desetletju, je vprašanje – vsaj zame – zgolj retorično. Mimogrede: v vladi, ki je zniževala šolski proračun, je skoraj vseskozi tudi stranka uvodoma navedenega borca za javno šolstvo.

2. ZARADI NEDRŽAVNIH ŠOL IMAJO DRŽAVNE ŠOLE MANJ DENARJA
 

Nasprotno: nedržavne šole predstavljajo za državni proračun prihranek, saj jim je iz proračuna treba nameniti manj denarja kot državnim šolam; če so državne šole plačane 100 %, bodo nedržavne po novem samo okrog 60 %, kar pomeni, da država na račun slovenskih otrok v nedržavnih šolah brez vsake slabe vesti prihrani okrog 40 %. Tudi če bi se nedržavnim šolam namenil dodaten denar, s katerim bi 100 % pokrili obvezen in razširjeni učni program, bi država prihranila denar (ne pozabimo – na račun slovenskih otrok!), ki bi ga sicer morala namenjati za vzdrževanje infrastrukture, tekoče stroške … (Prihrani ga zato, ker te stroške krije zasebnik - op. M. Š.)
Nedržavne šole torej niso dodaten strošek – so področje, na katerem država privarčuje. Žalostno dejstvo je torej, da tudi državni učitelji trenutno množično podpirajo odločitev ministrstva za šolstvo o krčenju sredstev za nedržavne šole. S tem nekritično podpirajo neoliberalno agendo, ki v imenu "vitke države" krči sredstva za šolstvo. Če parafraziram spoznanje iz časa nacizma: "Najprej so prenehali financirati nedržavne šole. Bili smo tiho. Ko so prenehali financirati tudi državne, ni bilo več nikogar, ki bi protestiral!"

3. NA NEDRŽAVNE ŠOLE SE NE MOREMO VPISATI VSI, ZATO JIH NE BI SMELI FINANCIRATI

Če se tega dosledno držimo, moramo prekiniti tudi financiranje gimnazije Bežigrad. Tudi tja se ne morejo vpisati vsi, ki si želijo. Iz istega (fizikalnega) razloga: ni dovolj prostora. Kar je mogoče zlahka rešiti – če si ljudje tako želijo vpisa na, npr., waldorfsko šolo, bi bilo demokratično povečati sredstva zanjo. Tako preprosto je to. V zrelih demokracijah.

4. SLOVENSKO ŠOLSTVO SE DELI NA JAVNO IN ZASEBNO

To je ena izmed osrednjih ideoloških manipulacij. Slovensko šolstvo je skoraj v celoti javno – vse šole, takšne in drugačne, tvorijo javno mrežo šol. Res je, da bi šole, ki sestavljajo javno mrežo, lahko delili glede na različne ustanovitelje na DRŽAVNE/OBČINSKE in NEDRŽAVNE. Oziroma na VLADNE IN NEVLADNE. Glede na dobiček bi jih lahko delili tudi na PROFITNE IN NEPROFITNE (da ne bo nesporazuma: najbolj profitne so prav nekatere državne šole).
Zakaj torej zasebne in javne šole? Ne vem. Prve so poimenovane po ustanovitelju, druge pa po namenu in delovanju. Logike je tu zelo malo – razen če je bil namen nedržavne/nevladne šole že od začetka zaznamovati s slabšalnim prizvokom.

5. NEDRŽAVNE ŠOLE KUJEJO DOBIČEK

Ah … Naj povem za waldorfsko šolo. Waldorfska šola je ustanovljena kot zavod, ki ne sme kovati dobička in ga prelivati v zasebne žepe. Po definiciji. Pika.

6. NEDRŽAVNE ŠOLE ZARADI OMEJITVE VPISA VPISUJEJO LE UČNO USPEŠNE UČENCE IN DIJAKE.

Ne drži. Vpisana populacija na nedržavnih šolah je zelo raznolika, saj vpisujejo otroke z različnimi učnimi zmožnosti in iz različnih socialnih okolij. Določene nedržavne šole so tudi priznane po tem, da vključujejo otroke s posebni potrebami v večji meri kot državne šole (waldorfska šola vključuje 11,2 odstotka otrok s posebnimi potrebami).

7. OSNOVNE IN SREDNJE NEDRŽAVNE ŠOLE SI LAHKO PRIVOŠČI IN OBISKUJE LE ELITA.

Ne drži. Socialna slika na osnovnih in srednjih šolah je zelo raznolika, saj jo obiskujejo otroci iz različnih družbenih okolij. Šolnine so namreč večinoma prilagojene premoženjskemu stanju staršev, poleg tega pri šolanju pomagajo tudi šolski skladi. Razslojevanje se bo zgodilo le, če bo vlada uresničila svoje namere – če namreč ne bo finančno podprla nedržavnih šol, jih ne bodo mogli obiskovati otroci iz različnih socialnih okolij. Nedržavne šole bodo lahko obiskovali le premožni.
No, priznam pa, da je ta trditev ena izmed zabavnejših, če jo povem v razredu. Učenci/dijaki se le malokrat tako glasno smejijo. Le nasmeh je bolj grenak, pravi znana slovenska popevka.

8. KDOR ŽELI NEDRŽAVNO ŠOLSTVO, NAJ SI GA SAM PLAČA

Res hočemo to? Takšen je primer ZDA, v kateri je ostro ločeno obubožano državno šolstvo in premožno nedržavno šolstvo. Še enkrat: si res želimo tega? Se res ne zavedamo, da s tem podpiramo najbolj brezobziren neoliberalen šolski model na planetu (ameriškega)? Bi se ne raje zgledovali po skandinavskih šolah ali Nizozemski, kjer so nedržavne šole vzor socialne enakopravnosti, saj jih podpira država in tako omogoča zastopanost različnih slojev? Ej, slovenski levičarji in socialni demokrati - kaj vam niso prav skandinavske dežele vzor?
Naj opozorim še na eno nedoslednost: prav levi politični pol, ki v primeru nedržavnih šol nasprotuje temu, da bi država sofinancirala zasebnike, je zelo odločen, ko je treba zagovarjati sofinanciranje drugih nevladnih organizacij, npr. (zasebnih) založb, kulturnih prireditev, okoljevarstvenih organizacij, društev ... Čemur ne nasprotujem - nasprotno. Zanima me le, zakaj takšna razlika. Zakaj državno podporo lahko prejme, npr., lovsko društvo, šola pa ne? Zakaj, če grem še malo naprej, levi politični pol pogosto brezpogojno podpira skvoterje - zasebnike, ki so zasedli državno oziroma zasebno lastnino? Kako je mogoče, da v enem primeru vidi sofinanciranje zasebnikov, ki uresničujejo javni interes (npr. nedržavne šole), kot sporno, v drugem primeru (skvoterji) pa zahteva, da mestne oziroma državne oblasti omogočijo in podprejo delovanje mladih umetnikov (sicer zasebnikov)?
In še ena pomembna stvar: če država sofinancira program, pridobi tudi precejšen nadzor nad učnim programom. Kar v času "ploščatih zemelj" ni tako nepomembno.

9. NEDRŽAVNE ŠOLE IMAJO ŽE V IZHODIŠČU VEČ DENARJA KOT DRŽAVNE. S ŠOLNINAMI LAHKO SOFINANCIRAJO NADSTANDARD.

Ne drži. S šolninami večinoma pokrivajo razliko, ki nastaja zaradi manjšega financiranja države, npr. stroške vzdrževanja prostorov, opreme, učnega materiala …

10. ČE BOMO FINANCIRALI NEDRŽAVNE ŠOLE, SE BODO TE IZJEMNO RAZŠIRILE IN OGROZILE DRŽAVNO ŠOLSTVO.

Ne drži. Financiranje nedržavnih šol v Sloveniji zmore le malo ustanoviteljev, saj je ustanovitev šole povezana z visokimi stroški. Zagotoviti je namreč potrebno prostore in opremo, ki ustrezajo šolskim normativom. Po novem pa bodo ti stroški še večji, saj bo treba začeti z dvema razredoma. Poleg tega lahko država zagotovi 100 % financiranje nedržavnega šolstva in hkrati omeji njegovo nadaljnjo širitev nad razumno mejo.
Dosedanje 25-letne izkušnje pa kažejo, da zasebno šolstvo ni ogrozilo javnega, temveč ga je obogatilo.

11. NEDRŽAVNIH ŠOL NE POTREBUJEMO, SAJ SE LAHKO VSI VPIŠEJO V DRŽAVNE

V teoriji zelo lepo zveni. A ker učim že skoraj četrt stoletja, sem imel možnost poučevati otroke, za katere to ne drži: ko me ne bi omejevalo spoštovanje zasebnosti, bi lahko opisoval številne usode otrok, ki so v državnih šolah težko zboleli ali šolsko leto zaključili s »totalko«. Zdelo se je, da je njihova šolska pot za vselej zaključena … Na nedržavnih šolah so se razcveteli. Dobesedno.
S tem ne želim reči, da so nedržavne šole za vse. Niso. Poznam tudi take primere.

12. DRŽAVNE IN NEDRŽAVNE ŠOLE NIMAJO NIČ SKUPNEGA
Ni res. Vsi smo v istem čolnu. Družijo nas isti nameni, cilji, nenehni varčevalni ukrepi, včasih tudi pot. Najbolj pa (slovenski) otroci. Če se bomo v nedržavnih šolah zavedali, da smo lahko le tako dobri, kot je državno šolstvo, in če se bodo v državnih šolah zavedali, da so nedržavne šole zato, da šolski prostor bogatijo in ne ogrožajo, se nimamo česa bati. V dobro otrok."



Napisal Klemen Lah, učitelj na waldorfski šoli.