torek, 3. september 2019

ŠOLANJE NA DOMU – NEKAJ DROBCEV IZ PRVE ROKE


Ko sem spomladi na sončno petkovo dopoldne prispela na kraj, kjer se srečujejo družine iz osrednjega dela Slovenije, ki šolajo na domu, me je zajel živahen vrvež. Večji otroci so z učiteljico in nekaj starši ravno pospravljali prostor po uri angleščine, drugi starši so na dvorišču pazili na mlajše sorojence šolarjev. Malčki so se vozili na kolesih, rolerjih in rolkah, risali s kredami, med njimi pa so se kobacali najmlajši, še opleničeni bratci. Zaradi vsega nenehnega premikanja nisem uspela ugotoviti števila družin ali otrok, ki so bili tisti dan prisotni. Število otrok v družini se je gibalo od enega do pet. Prisoten je bil po en starš iz vsake družine, morda z eno izjemo, kjer sta prišla oba.

Takšna druženja so organizirana enkrat mesečno. Za šolske otroke poteka kakšna učna aktivnost, mlajši sorojenci se igrajo, starši se družijo, občasno tudi oni strukturirano spoznavajo kakšno tematiko, navadno v povezavi z učenjem. Druženja so staršem v veliko pomoč predvsem glede podpore, ki jo dajejo drug drugemu, saj jih družijo podobne vrednote.

Dodatno gredo enkrat mesečno na skupinski poučen izlet. Ogledali so si že: vetrno elektrarno ob avtocesti proti Kopru, eko muzej in Petelinja jezera; razstavo Ivane Kobilica v Narodni galeriji; gozdno pot Mali plac ... 


Image by pixabay.com

Starši so mi v pogovoru odgovorili na nekaj vprašanj.

Katere so bistvene prednosti šolanja na domu, ki jih opažajo?

- Fleksibilnost v vsakdanjem družinskem življenju in sprotno razreševanje vseh težav in težavic, ki se pojavijo. En od otrok kaže znake disleksije. Ko pri vajah pisanja pride do frustracije, se lahko mama na to odzove nemudoma in izpelje tako, da se frustracije sproti razrešujejo, namesto da bi se kopičile. V tej družini sta sedaj šoloobvezna dva od petih otrok. Sta živahna, vedoželjna dečka, zanima ju praktično vse razen značilno šolskih vaj. Črke, številke in drugo šolsko učenost usvajajo s kuhanjem in peko po receptih, delom na vrtnih gredah in podobno. Individualno prilagajanje učenja je neprecenljiva prednost šolanja na domu.

- Otrok potrebuje veliko gibanja na prostem, kar mu mama brez težav omogoča. Pestrost vsakdana in družbo vrstnikov mu omogoča z obiskovanjem Središča za naravno učenje Samorog trikrat na teden. Starejši sorojenec, ki je sedaj že polnoleten, se je šolal v javnem sistemu. Opažanja mame so bila, da se je v času najstništva uklonil vrstniškemu pritisku in želji po ugajanju, sprejetosti ter pri tem nekako izgubil sebe.

- Miren družinski ritem.

- Časovna ekonomičnost učenja. Z malo vloženega časa dosežejo dobre učne rezultate.

- Neprecenljiv je odnos, ki ga ob tem zgradijo z otrokom.

- Otroci so umirjeni.

- Lahko upoštevajo razvojne značilnosti otroka.

- Osebna rast: Družina se gradi bolj kakovostno, ker so več skupaj, so ob tem srečnejši, bolje spoznajo drug drugega in predvsem starši sami sebe: »Ko otroka poučuješ, pride tudi do odporov, ob tem moraš biti polno prisoten, obvladovati lastna čustva (v tem smo model za otroka) - ob tem spoznavam svoje vzorce in jih predelujem.«


Kako so se v družinah organizirali?

En od staršev ni zaposlen, ali dela od doma, ali pa oba delata preko projektov, pri čemer se izmenjujeta, tako da je eden vedno doma; kadar to ne uspe, vskočijo stari starši. 



Kako se odločajo?

Odločitev za šolanje na domu sprejmejo za vsako leto posebej. Tako opredeljuje zakon, pa tudi starši sami so odprti za vse, kar bodo prinesle izkušnje in prihodnost. En otrok izraža močno željo, da bi skupaj z vrstniki hodil v šolo, in starši so ga pripravljeni naslednje leto vpisati. Ostali otroci si v šolo ne želijo. Eni ali dvoji starši so želeli počakati s šolo samo kakšno leto, da otrok dozori po socialni in čustveni plati, v prihodnje načrtujejo, da bo otrok obiskoval šolo.

Vsi otroci iz skupine so v nižjih razredih OŠ, razen enega dekleta, ki hodi že v 8. razred. Doma se šola vse od začetka OŠ, letos se ji je pridružil še bratec prvošolček. Dekle hodi tudi v GŠ, je nadarjena violinistka. Ko spoznava šolo skozi pripovedi vrstnikov v GŠ (pa tudi, ko opazuje njihovo vedenje, npr. nesramnost do učiteljice), nima nobene želje, da bi hodila v šolo. O šolskih učbenikih, ki jih uporablja za pripravo na letne izpite, pravi, da bi lahko bolj spodbujali čustveno in socialno zrelost (zavedanje), namesto da se poskušajo čim bolj prilegati masovni pop-kulturi. Vsa družina je navdušena nad izkušnjo šolanja na domu in bodo z njo nadaljevali tudi pri drugem in tretjem otroku.