💨Za skupinico učencev drugega triletja, ki obiskujejo ekološki krožek, učiteljica organizira ogled nečesa na lokaciji, oddaljeni od šole deset do petnajst minut hoje. Ko pride čas za odhod, pa učiteljico zadrži nekaj nepredvidenega. Za spremljanje skupine zato hitro najde drugega učitelja, učencem pa še posodi svoj dežnik, ker kaže na dež. Učitelj s tem zadnjim dejstvom ni seznanjen. Vidi samo, da se učenci prepirajo, ker nihče noče nositi nekega dežnika, saj ne dežuje. Predlaga jim, da ga nosijo vsak del poti. Ko ’del poti’ mine, nihče noče prevzeti dežnika od učenca M., ki ga je bil pred šolo edini pripravljen vzeti v roko. M.-u niti ni preveč težko nositi dežnika, ampak učitelju je veliko do tega, da se uresniči njegov predlog. Reče M.-u, da naj pač vrže dežnik v grm ob cesti, potem pa ga bo tisti, od kogar je, že hotel pobrati.
M. odpre usta, da bi pojasnil, ampak učitelj je odločen in ga ne pusti do besede. M. še enkrat poskusi ugovarjati z »ampak ...«, ampak učitelj je trdno odločen, da ne bo dopustil nobenega ugovora. Učenec uboga in odvrže dežnik.
Nekaj minut pozneje: učitelj koraka ob cesti nazaj, da bi pobral dežnik svoje sodelavke.💦
 |
| Vir: Pixabay |
Dogodek se je pripetil pred nekaj leti nekje v Sloveniji. 😉
Čeprav šola prenekaterim staršem povzroča sive lase (Se tudi vam meša zaradi šole?), se včasih lahko na njen račun tudi nasmejimo. Priporočam vam, da to naredite čim večkrat.
Ni komentarjev:
Objavite komentar