četrtek, 07. april 2016

ZAKAJ IMA FINSKA NAJBOLJŠE ŠOLE


Prevod članka, ki je bil objavljen na spletu 26. marca 2016, na portalu The Sydney Morning Herald.

Napisal ga je William Doyle, potem ko je kot Fulbrightov štipendist pet mesecev bival in predaval na univerzi na vzhodu Finske.

Originalni članek najdete TUKAJ.

 
Otroci na Finskem. Foto: Heikki Saukkomaa


 

"Harvardski profesor izobraževanja Howard Gardner je nekoč svetoval Američanom: 'Učite se od Finske, ki ima najučinkovitejše šole in dela prav nasprotno od tega, kar počnemo v Združenih državah.'

Sledil sem temu nasvetu in vpisal sedemletnega sina v osnovno šolo v Joensuuju na Finskem, kraju najdlje na vzhodu, kamor lahko potuješ v Evropski uniji, preden trčiš ob stražne stolpe ruske meje. 


Nisem samo slepo sledil Gardnerju – za eno polletje sem dobil mesto predavatelja na Univerzi na vzhodnem Finskem. Toda takrat smo moja žena, moj sin in jaz za pet mesecev izkusili osupljivo nestresen in osupljivo dober šolski sistem. Finska že dolgo ustvarja najvišje rezultate na svetovnih testih v zahodnem svetu, ima pa tudi polno vitrino drugih nedavnih uvrstitev na prvo mesto na svetu, vključno z najbolj pismenim narodom. 


Na Finskem otroci niso deležni formalnega šolanja do sedmega leta starosti. Do takrat jih je veliko v vrtcu in se učijo z igro, s pesmimi, z družabnimi igrami in s pogovori. Večina otrok gre v šolo peš ali s kolesom, tudi najmlajši. Šolske ure so kratke in domače naloge je na splošno malo. 


Za razliko od Združenih držav, kjer veliko šol krajša odmore, imajo šolarji na Finskem vsak dan obvezne 15-minutne odmore za prosto igro zunaj. Svež zrak, narava in redni odmori za telesno dejavnost veljajo za motorje učenja. Kot pravi Finsko pravilo: 'Ni slabega vremena. So samo neprimerna oblačila.'


Nekega večera sem vprašal sina, kaj je tistega dne počel pri telovadbi. 'Poslali so nas v gozd z zemljevidom in s kompasom in morali smo najti pot ven,' je rekel. 


Finska ne zapravlja časa in denarja za nekakovostne množične standardizirane teste. Namesto tega otroke ocenjujejo vsak dan z neposrednim opazovanjem, s preverjanji in kvizi najboljših 'personaliziranih učnih pripomočkov', kar so jih kdaj ustvarili – učiteljev iz mesa in krvi. 


Pri pouku se otroci občasno smejo zabavati, hihitati in sanjariti. Finci v praksi uporabljajo kulturne mantre, ki sem jih slišal vedno znova: 'Pustite otrokom biti otroci,' 'Otrokovo delo je igra,' in 'Otroci se najbolje učijo z igro.'


Čustvena klima tipične učilnice je topla, varna, spoštljiva in zelo podpirajoča. Ni natančno predpisanih potekov učnih ur in ni skoraj vojaških zahtev po hoji v ravnih vrstah ali vzravnanem sedenju. Neka študentka pedagogike, ki študira na Finskem, mi je začudena povedala: »V kitajskih šolah se počutiš, kot da si v vojski; tukaj pa, kot da si del res prijazne družine.« Išče način, kako bi lahko za vedno ostala na Finskem.


Na Finskem so učitelji poleg zdravnikov najbolj spoštovani strokovnjaki, katerim tudi najbolj zaupajo, deloma zato, ker morajo imeti magisterij iz izobraževanja s specializacijo v raziskovanju in razredno prakso. 


»Naloga nas odraslih je obvarovati svoje otroke pred politiki,« mi je povedala neka finska profesorica izobraževanja otrok (childhood education professor). »Imamo tudi etično in moralno odgovornost, da povemo poslovnežem, naj ne vstopajo v našo stavbo.« Finski državljani lahko kadarkoli obiščejo katero koli šolo, ampak njeno jasno sporočilo je bilo: glavne avtoritete izobraževanja so učitelji, ne birokrati in ne prodajalci tehnologije. 


Finska na državni ravni zagotavlja visoko kvalificirane, spoštovane in strokovno usposobljene učitelje, ki izvajajo pouk, prilagojen vsakemu posamezniku; obvladljive velikosti razredov; bogat, razvoju primeren učni načrt; redno telesno dejavnost; malo ali nič nekakovostnih standardiziranih testov, strupenega stresa ter izgubljenega časa in energije, ki jih spremljajo; vsakodnevno sprotno ocenjevanje, ki ga izvajajo učitelji; in ozračje varnosti, sodelovanja, topline in spoštovanja do otrok kot cenjenih posameznikov


Nekega dne prejšnjega novembra, ko je v moj del Finske prišel prvi sneg, sem pod oknom zbornice na univerzi, ki je blizu zunanjega igrišča šole za usposabljanje učiteljev, slišal trušč. Šel sem tja, da vidim, kaj se dogaja. 

Dvorišče je bilo polno otrok, ki so med bori okušali zimo.
'Slišite to?' je vprašala dežurna učiteljica, ki je nosila rumeno zaščitno haljo. 'To je glas sreče,'
je rekla ponosno."



Malo obširnejši prikaz finskega šolskega sistema najdete TUKAJ.

KAKO POSTANEŠ UČITELJ NA FINSKEM



Ni komentarjev:

Objavite komentar