SREDIŠČE ZA NARAVNO UČENJE SAMOROG

Anja in Peter sta starša dveh majhnih otrok, delata v zahtevnem poklicu in živita aktivno življenje. Pred približno sedmimi leti sta se preselila v svojo leseno hišo, ki sta jo zgradila tik pod gozdnatim hribom v vasi Sora pri Medvodah, saj si življenja ne moreta predstavljati drugače kot v naravi in z naravo. Ko se je približal čas vpisa prvega otroka v šolo, sta razmišljala o drugačnih, boljših možnostih, kot je večurno sedenje v zaprtih prostorih in nato še doma pri nalogah. Poznala sta različna svetovna gibanja za svobodnejši in polnejši razvoj otrok, kot so na primer demokratične šole, gozdni vrtci in gozdne šole, se zavedala modrosti naših babic in verjela v naravno učenje. 

Skupaj s prijatelji, Anjo in Gregom ter Dominique, prav tako mladimi starši, s katerimi so se trdno ujeli v vrednotah, viziji in motivaciji za delo, ter ob podpori še nekaj podobno razmišljajočih prijateljev, sta v začetku letošnjega leta ustanovila zasebni zavod Središče za naravno učenje Samorog. V igralnico – Samorogovo Ustvarjalnico - so preuredili kar spodnji del njune stanovanjske hiše, glavnina dogajanja pa itak poteka v gozdu. Dobrih sto metrov od hiše se v pobočju hriba nahaja raven plato, kjer je nekoč bilo smučarsko skakališče, danes pa je ta prostor kot nalašč za gozdno šolo. Na ravnini so si uredili prostorček, kjer lahko sedijo pod razpeto platneno streho, kurišče ter plezalo iz hlodov, vrvi in odsluženih gum.

Glavno prizorišče učenja v gozdu

Takoj zraven teče potoček, ki otroke vsak dan vabi v igro in raziskovanje; v času mojega obiska so navdušeno opazovali žabji mrest. Nekaj metrov nižje, kjer se gozd konča in prične travnik, so si uredili mini vrtiček. Iz smučarskih časov je še ostala majhna lesena hišica, v kateri hranijo nujne pripomočke kot so vrvi, barve in čopiči, nekaj orodja. Nekaj desk, pritrjenih v pobočje, predstavlja gledališki oder. 

 

Žabji mrest v otroški dlani

Na teh dveh prizoriščih – v igralnici in v gozdu - se odvijajo aktivnosti Zavoda Samorog: predvsem igralni dopoldnevi za predšolske otroke in učenje na prostem za skupinico šoloobveznih otrok s statusom šolanja na domu. Za otroke skrbita dve vzgojiteljici, ki se jima bosta jeseni pridružili še ena ali dve učiteljici, pogosto pa z različnimi delavnicami obogatijo dogajanje še drugi pedagogi in ostali zanimivi gostje:

-Mina Kunstelj z zvočnimi delavnicami

-Petra Brdnik Juhart z Orffovim glasbenim pristopom

-Tadej Markovič z Montessori zgodbami

-tedensko delo z Montessori materiali (Ana Jelovčan)

-Nadia Džamastagić s plesnimi zgodbami

-Jurij Marussig s fizikalnimi zgodbami / fizioustvarjalnicami, pravljicami o črkah in delavnicami za slepe in slabovidne

-Anja Radšel, pediatrinja, z delavnicami o človeškem telesu

-za 4 ure na teden prihaja anglistka Neža Budkovič

-različne umetniške (likovne, glasbene, gledališke) delavnice

in drugi.

Najti sodelavce ni težava, saj zanimiv koncept pritegne ljudi, da jih kontaktirajo kar sami. Tako sta na primer prišli k njim dve študentki biologije s terarijem in pokazali otrokom veliko različnih vrst žabic ali pa vrtnarka, s katero so si uredili vrtiček.

Razvoj odnosa do živali (terapevtska domačija Apaloosa Ranch)

S tem se pestrost dejavnosti še ne konča. Zgoraj so opisane tiste, ki se odvijajo v Sori; ob njih pa pogosto hodijo tudi na izlete, katerih cilj izglasujejo otroci. Redno obiskujejo terapevtsko domačijo Appaloosa ranč v vasi Dobruša, kjer skupaj s terapevtko jahanja Dominique razvijajo odnos do konjev in drugih živali ter pomagajo pri kmečkih opravilih in pripravi hrane. Tedensko jih v svoji lesarski delavnici Sime, Svedi & mali fedri, kjer otroci ustvarjajo z lesom in pravimi orodji, gostita Simon in Ana. Med drugim so se odločili za izdelavo čolna; ta bo kmalu končan in za zaključek projekta bodo šli veslat po Ljubljanici. 

Izdelava čolna

Vse to in več se v Samorogu dogaja že zdaj, ko je star komaj nekaj mesecev. Načrtov in idej pa imajo še veliko. Navdušeni so, ko vidijo, da koncept deluje: Otroci so neskončno vedoželjni in vedno pripravljeni sodelovati. Nikoli jim med delavnico ne zmanjka koncentracije, veliko si zapomnijo in znanje med seboj povezujejo. Dajejo polno pobud za dejavnosti. Brati, pisati in računati se učijo kar sproti. Kadar pripravljajo hrano, je treba najprej na listek napisati potrebne sestavine, določiti ustrezne količine, iti v trgovino in plačati – takrat je na vrsti pisanje in računanje. Na izletih pa berejo napise na tablah. Zelo radi berejo tudi knjige – te si izberejo zjutraj v igralnici, natovorijo v nahrbtnik in nesejo s seboj v gozd. Ko sem bila na obisku, je na eni od lesenih kladic za sedenje pod platneno streho počival tudi list z natisnjenimi matematičnimi nalogami, v družbi različnih otroških knjig. 

Črke iz storžev

Načrti za prihodnost: 
uvesti koncept gozdnega vrtca kot uradne oblike predšolskega varstva tudi v naši državi, za šoloobvezne otroke pa ustanoviti demokratično šolo. Na prizorišču gozdne šole nastaja doživljajsko igrišče, ki bo predvidoma odprto že to jesen. Zraven bo zgrajeno učno središče, opremljeno za raziskovalno učenje, ki bo na voljo za širšo uporabo – tudi javnim šolam oziroma vsem, ki bodo zainteresirani. Načrte odobravata tudi krajevna skupnost Sora in občina Medvode. 

Prižgimo ogenj!

Glavno vodilo Samoroga: 
Verjamemo, da so otroci, ki imajo priložnost rasti, se učiti in razvijati v pristnem stiku z naravo, skozi igro, v skupnosti, po lastnih vzgibih – družbeno odgovorni, v sebi dobro usidrani, svetu prijazni in srečni otroci. In da bodo vse to ponesli s sabo tudi v odrasli svet.

Samorogova ustvarjalnica (notranji prostor)

Verjamejo v naravno učenje: 
Naravno učenje je izkustveno učenje. Otroci potrebujejo svobodo, časovno in prostorsko. Potrebujejo stik s predmeti, z okoljem, s pravim življenjem, z ljudmi vseh starosti. Otroci hočejo razumeti, zakaj se nekaj zgodi in kako. O tem ne želijo poslušati, ampak morajo to izkusiti. Naravno učenje ni načrtovano niti strukturirano, je del vsakdanjega življenja in se zgodi samo od sebe. Je najbolj učinkovito učenje, ker hkrati aktivira vse čute in zajame tudi čustva.

Kolesarski izlet

Delujejo po načelih inkluzije: 
Inkluzija je paradigma, način razmišljanja,  nadgradnja integracije in edina pot, ki nas vodi v strpnejšo, celovito družbo z vsemi različnimi in hkrati enakimi.

V inkluziji ni otrok, ki ne zmorejo, ni učencev, ki niso uspešni, v inkluziji so vsi uspešni... 

Barvita Samorogova dežela

Gojijo demokratično skupnost: 

V skupnosti, ki deluje po vzoru medvrstniške mediacije, se pravila krojijo z enakovrednim glasovanjem njenih pripadnikov. Glasovi vseh prisotnih, od odraslih do najmlajših so enakovredni. Tak način vodenja otroke spodbuja k razmišljanju o tem, v kakšnem svetu želijo bivati. Namesto slepega sledenja navodilom jim ponuja možnost soustvarjanja svojega življenjskega prostora. Ker se njihovo mnenje in njihove osebne meje upošteva od malega, jim tudi spoštovanje drugih ni tuje. Zgodaj se naučijo samonadzora in samostojnega reševanja konfliktov. Imajo veliko motivacijo za vzdrževanje reda, ki ga določijo sami, za varovanje tistega, kar so ustvarili sami. Občutek, da so slišani in da štejejo kot del celote, jim daje pomembno zavedanje o lastni vrednosti in gradi samospoštovanje.

Več o Samorogovih prepričanjih lahko preberete na njihovi spletni strani. 


 

Otrok + igra = učenje za življenje, so izračunali v SNU Samorog. Mi pa računamo na njih, da bodo – pogumni in neustavljivi, kot so – prepričali tudi slovensko politiko, da so gozdni vrtci in svobodne demokratične šole nujno potrebni za zdravo prihodnost vseh nas.



*Vse slike so last SNU Samorog.


Prispevek s sorodno tematiko:
SOLE LIBERO - NARAVNO ŠOLANJE