četrtek, 15. avgust 2019

PREPROSTA IGRA ZA PREMAGOVANJE BRALNIH TEŽAV


Preberite opis igre za učenje in trening povezovanja črk z glasovi, glasov v zloge in te v besede. Primerna je za vsako družino in zlahka jo naredite sami. 📌📐📏

Zapisala: Maja Bertoncelj Smrekar


 

📚📚📚Moja hči je v prvem razredu razvila paničen strah pred branjem, ker ji ni in ni šlo (kasneje se je izkazalo, da ima disleksijo). Že pri dveh letih je poznala vse črke. Do šole ni kazala kakšne posebne volje do branja, v šoli pa se je takoj zataknilo, ker ji povezovanje črk in zlogov ni in ni steklo. Z branjem sploh ni hotela več niti poskusiti, zato sem ji naredila igrico. Na računalnik sem napisala približno 3 centimetre velike tiskane črke (pisava Arial), vso abecedo, in to sva skupaj razstrigli na kvadratke. Te smo dali v platneno vrečko in žrebali iz nje. Ko si potegnil listek ven, si povedal, katera črka je to. Pa smo se vsa družina igrali to kakšen teden.
💛
Sledil je 2. nivo. Zdaj sem napisala vse možne zloge: BA, BE, BI, BO, BU, CA, CE, CI, CO, CU, ... Spet sva razstrigli na kvadratke. Potem je kak teden ali dva veselo sortirala zloge k pripadajoči prvi črki - torej v vrsto B, BA, BE, BI, BO, BU; pa v naslednjo vrsto C, CA, CE, CI, CO, CU, in tako naprej vse do Ž. Zlaganje v urejene vrste je bilo že od nekdaj njeno veliko veselje. Vsakič, ko je vzela v roko listek z zlogom, je naglas izgovorila zlog.
💛
!!!(Ko otroku ponudimo listke z zlogi BA, BE, BI, BO, BU, mu seveda mi povemo, kako se to izgovori; prav tako kot mu povemo, kateri glas sodi h kateri črki. Pričakovati, da bo otrok avtomatično povezal črki v zlog, je povsem napačno izhodišče! Veliko je otrok, ki jim to ne steče povsem samodejno. Na začetku lahko otrok vleče listke, mi pa izgovarjamo. Moji hčeri je bila zelo všeč stara izštevanka - A, E, I, O, U, mame ni domu! To je deklamirala kot pesmico. Ko smo dodali zloge, je pa ponavljala -
BA, BE, BI, BO, BU,
mame ni domu!
CA, CE, CI, CO, CU,
mame ni domu!
DA, DE, DI, DO, DU,
mame ni domu!

Tako si je zapomnila zloge - kako se kateri zapiše in kako se izgovori.)!!!
💛
Ko je to že gladko teklo, je bil čas za 3. nivo: V platneno vrečko smo dali listke z zlogi. In smo spet žrebali. Kar si potegnil iz vrečke, si izgovoril. Sledil je prelomni 4. nivo: Iz vrečke si potegnil najprej en listek, izgovoril zlog, potem pa še drugi listek in izgovoril še ta zlog. Listka si položil enega zraven drugega in skupaj prebral oba zloga – na primer BA-CE. Dejavnost se ji je zdela sila zabavna, ker so bile te "besede" pogosto prav smešne, hkrati pa ni bila obremenjena, da bo kaj prebrala narobe, saj so bile besede tako ali tako izmišljene. Tu in tam pa se je seveda zgodilo, da je nastala kakšna znana beseda.
💛
To igrico smo se potem igrali kar nekaj časa in se vsakič pošteno nasmejali zraven. Čez čas je starejši sin po pomoti izžrebal tri listke in tako smo dobili besede s tremi zlogi in s tem prešli na 5. nivo.
💛
Kasneje smo dodali v vrečko po več kompletov zlogov in tako dobili besede, kjer se lahko zlogi tudi ponovijo. Na koncu smo dodali še listke s posameznimi črkami. Tako si lahko izžrebal na primer BA-N-GO. Potem je hči želela sama sestavljati svoje izbrane besede. Spet so morale črke in zlogi lepo v urejene vrste. In potem je lahko sama sestavljala MA-MI, DA-DI, BA-BI, DE-DI, pa vse do PO-KE-MO-N!
💛
Tako smo v nekaj mesecih skozi nivoje uspešno premagali njen paničen strah. 💪 Če zdaj pogledam nazaj, bi bilo takšne aktivnosti otroku idealno ponuditi povsem na začetku opismenjevanja in ne šele, ko/če se pojavijo težave in je otrok že frustriran. Branje zaradi disleksije sicer še kar nekaj časa ni bilo lahek izziv, ampak igra je pripomogla, da ni izgubila volje. Zdaj pri 14 letih izjemno rada bere – je pravi knjižni molj. Glasno branje je še vedno težavno, ampak nič zato. Glavno, da uživa v branju zase!📚📚📚


ponedeljek, 12. avgust 2019

DANIEL RADCLIFFE "ZLOMI UROK" DISPRAKSIJE


Daniel Radcliffe ne skriva, da ima dispraksijo. Igralca verjetno niti ne moti tako zelo, da si ne more zavezati vezalk. Zvezdniku, ki si je z upodobitvijo lika Harryja Potterja prislužil pravo bogastvo, tudi zaradi njegove nečitljive pisave ni treba preveč skrbeti. Vendar je z javnim razkritjem, da trpi za nevrološkim stanjem dispraksijo, naredil veliko uslugo tisočem sotrpinov, ko je širokim krogom obelodanil to malo znano nevrološko motnjo.

Dispraksija ali razvojna motnja koordinacije, ki so jo nekoč precej posmehljivo imenovali sindrom nerodnega otroka, je motnja organizacije gibanja, ki povzroča težave s koordinacijo in izvrševanjem preprostih nalog.


Vir: https://www.irishmirror.ie
Vir: https://www.irishmirror.ie

 






Pogosto je ne jemljejo resno. Raziskava, ki jo izvaja Dyspraxia Foundation (Fundacija za dispraksijo), je odkrila, da skoraj tri četrtine vprašanih meni, da so vedenjski in učni problemi, značilni za dispraksijo, preprosto izgovor za poredne ali moteče otroke. A raziskave kažejo, da se problemi nadaljujejo še dolgo po otroštvu. Dr. Amanda Kirby iz Raziskovalnega središča na Univerzi v Walesu bo kmalu objavila raziskavo, ki je zajela 120 odraslih v visokem in višjem izobraževanju, katerim so v otroštvu diagnosticirali dispraksijo. Ugotovila je, da jih ima od 60 do 70 odstotkov še vedno težave z osvajanjem veščin. Nekemu moškemu je mama celo še vedno umivala zobe.

“Če ste kadarkoli živeli z otrokom z dispraksijo ali ga poučevali, veste, da je resnična in da bo ostala,” se strinja Wendy Fidler, svetovalka v forenzičnem izobraževanju. “Poznam mladenko, ki je zelo bistra, a ima dispraksijo. Po daljšem času se je vrnila z univerze in šla zvečer ven, mama pa jo je spomnila, naj zaklene vrata, ko se bo vrnila. Zjutraj so bila vrata odklenjena. Mama jo je oštela, hči pa je planila v jok in rekla, da je pozabila vrstni red korakov, kako se to naredi. Pred odhodom na univerzo se je naučila zakleniti domača vhodna vrata tako, da je to nalogo razdelila na manjše korake, a ko tega dolgo ni počela, ji je postopek ’ušel iz glave’.”

Ljudje z dispraksijo so lahko nadvse inteligentni, vendar se težko naučijo natančnih, določenih gibov in fizičnih dejavnosti, zato se zdijo okorni in nerodni. Novih spretnosti se ne naučijo nujno avtomatično, in potrebujejo več ponavljanja, da bi si jih zapomnili - tudi pri tako navidezno preprostih stvareh, kot je lovljenje žoge ali zapenjanje gumbov.

Vzrok vsega tega je neznan, vendar verjamejo, da gibalni nevroni - živčne celice, ki nadzorujejo mišice - v možganih oseb z dispraksijo ne morejo ustvariti primernih povezav, zato njihovi možgani potrebujejo več časa, da predelajo informacije.

Trenutno ocenjujejo, da ima v vsaki učilnici en otrok dispraksijo - približno dva do deset odstotkov populacije. The Dyspraxia Foundation trenutno izvaja raziskave, da bi lahko okrepili stopnjo ozaveščenosti med strokovnjaki za poučevanje in pedagogiko.

Objavili so tudi smernice za šole, kjer predlagajo, da ti otroci razdelijo naloge na obvladljive dele, in svetujejo vaje za izboljšanje gibalnih spretnosti. Taki ukrepi lahko tudi preprečijo socialno izolacijo, ki prizadene veliko trpečih.

“Šola zame ni bila prav prijetna izkušnja,” pravi osemindvajsetletna Clare Mason, ki ima dispraksijo. “Nisem imela prijateljev in trpinčili so me. Tako kot Daniel Radcliffe si nisem mogla niti zavezati vezalk. Zaletavala sem se v stvari in na športnem dnevu sem bila vedno zadnja. Ampak to, da sem veliko časa preživela sama, me je vsaj pripeljalo do tega, da sem se vrgla v delo - leta 2000 sem diplomirala na univerzi Westminster in zdaj sem zelo srečna, ko delam z otroki z učnimi težavami.”

Dr. Kirby je ustanovila raziskovalno središče, ko je njen sin pri treh letih dobil diagnozo.

Zdaj, pri dvaindvajsetih letih, sin dr. Kirbyjeve študira za diplomo iz poslovnih ved in trenutno potuje po Evropi z drugimi študenti. Ker je bil “samotni capljač, ki je na športnem dnevu zadnji prišel okrog vogala”, je dr. Kirby zdaj navdušena, ko vidi, da s pomočjo osebnega trenerja preteče tri ali štiri milje na dan. 


“To kaže, da se otroci lahko učijo, če jih primerno poučujejo in če vztrajno vadijo, kar so se naučili,” pravi. “Razlika je samo v tem, da morajo tisti z dispraksijo vaditi bistveno več kot drugi, da bi bili lahko zgolj povprečni.”


Vir: STAY HAPPY