Vsega tega v življenju ne bodo potrebovali, celo oviralo jih bo, kajti industrijska doba se izteka. Rutinska opravila so v vse večji meri robotizirana. Dela, kjer je še vedno potreben človek, pa zahtevajo samostojno razmišljanje - pogosto ’izven okvirjev’, kreativno reševanje problemov, sveže ideje, vseživljenjsko učenje.
 |
| Vir: pexels.com |
V ospredje prihajajo novodobna podjetja, kjer so odnosi humani, avtoriteta nadrejenih je naravna, z zaposlenimi ravnajo kot z najdragocenejšim virom. Delodajalci iščejo predvsem kreativne, inovativne, samoiniciativne posameznike, nato pa z različnimi ugodnostmi spodbujajo njihovo dobro počutje, saj se zavedajo, da je od tega odvisna kvaliteta dela, s tem pa uspeh in obstoj podjetja. O izbiri kandidatov se odločajo predvsem na podlagi motivacijskih pisem in osebnih intervjujev, uradna šolska spričevala jih zanimajo še najmanj od vsega.
PRIMERI
Mariborsko podjetje Mikro Polo, največji slovenski dobavitelj laboratorijske opreme
-Zaposleni lahko na delovno mesto pripeljejo svoje hišne ljubljenčke.
-V podjetju so kadarkoli dobrodošli tudi otroci zaposlenih.
-Vsak zaposleni lahko koristi neomejeno število dni plačanega dopusta, če mu ga le odobri tisti sodelavec, ki ga bo med odsotnostjo nadomeščal. Zaradi te možnosti se je občutno zmanjšalo število bolniških staležev.
-Podjetje vsak dan poskrbi za več vrst toplih obrokov, na voljo je tudi brezplačen zajtrk za zaposlene, kot tudi za njihove domače ljubljenčke. Preostalo hrano razdelijo okoliškim družinam v socialni stiski.
-Sami so si naredili zunanji prostor za sproščanje z vrtnim pohištvom iz lesenih palet in blazin, kjer se lahko zadržujejo neomejeno časa. Kljub temu, da zaposlenih nihče ne priganja, podjetje beleži vsako leto večji prihodek.
 |
| Vir: pexels.com |
Škofjeloško podjetje Optiweb, izdelava in optimizacija spletnih strani in spletnih trgovin
Ker si med seboj zaupajo, v tem hitro rastočem podjetju ne poznajo ’štempljanja’ ob prihodu na delo, ampak si vsak sam beleži delovne ure. Ko pridejo v službo, je najprej na vrsti kavica in klepet v skupnem prostoru. Tudi med delom si kadarkoli privoščijo počitek, malico, kavo – kar pač potrebujejo glede na svoje počutje. Delodajalec jim občasno omogoči profesionalno masažo.
Zaposleni so povedali:
-Recept za kvalitetno opravljeno delo je dobro počutje.
-Delo je lahko vsebinsko in količinsko zahtevno, a zaradi dobrega vzdušja se zdi, da je vse mogoče.
-Želijo si odkritih odnosov s sodelavci in šefom, da bi se lahko izboljševali.
-Od šefa si želijo mentorstva – da jih vodi in uči, da vlaga v njihovo znanje.
Direktor Miha Lavtar opaža in razume, da zaposleni želijo biti vedno na tekočem, kaj se v podjetju dogaja, poznati finančno stanje, kje so največji izzivi ter da imajo besedo in možnost soustvarjati prihodnost podjetja. Nikoli se ne odloča sam, ampak se posvetuje z ekipo. Zadovoljnim delavcem ni vseeno za podjetje, želijo prispevati in rasti z njim.
Pomembna jim je uravnoteženost dela in prostega časa. Kadar se jim delovnik začne raztegovati na več kot osem ur, skličejo sestanek in pogledajo, kako bi to spremenili. Ali optimizirajo kak proces ali pa pričnejo iskati dodaten kader. So tudi zelo fleksibilni glede delavnika, dela od doma, prostih dni, na primer za rojstni dan.
Mariborsko podjetje Kainoto, agencija za marketing in informatiko
Lastnik in direktor Dušan Vrban mi je o svojem pristopu do vodenja zaposlenih povedal naslednje:
Pri vodenju mi je glavno vodilo poslušanje ter razumevanje sodelavcev. Od tu moram vedno izhajati, saj le dobro razumevanje počutja in mnenja omogoča pravilno delegiranje. Sodelavec, ki ima slab dan zaradi družinske situacije, ne more biti vpleten v izrazito samoiniciativno ali kreativno delo. Rabi bolj neposredno usmeritev ter hitrejši rezultat. Po drugi strani visoko motiviran sodelavec, ki je navdihnjen za implementacijo novih idej, ne more kakovostno opravljati rutinskih opravil.
Podlaga za poslušanje je v prvi vrsti odkrit odnos in zaupanje, ki se gradi skozi daljši čas. Bistveno je, da zaposleni čutijo, da lahko izrazijo svoje mnenje odkrito in na način, ki jim ustreza. Kot vodja nikoli ne obsojam mnenja, z njim se le strinjam ali argumentirano ne strinjam.
Zaposleni prav tako svobodno (v okviru možnosti na trenutnih projektih) oblikujejo svoj delovni čas, saj imajo različen bioritem. Nekateri so lahko v pisarni že ob 7:00 in aktivno delajo do 15:00. Spet drugi si delo porazdelijo čez dan in ga opravljajo včasih še v poznih večernih urah.
Delamo hkrati na več projektih ter nalogah, ki si jih sodelavci prav tako med dnevom razporejajo, kakor jim ustreza. Nekdo lažje začne zjutraj z bolj rutinskimi opravili in kasneje preide na razvojne ideje. Kdo drug želi izkoristiti svežino jutra za kreativno delo in nato zaključiti dan z rutinskimi nalogami.
Če primerjam to z učilnico, si preprosto ne znam predstavljati, da bi morali vsi zaposleni ob isti uri opravljati iste naloge in pri tem nihče ne bi upošteval njihovega trenutnega stanja.
Vse več je tudi mladih in manj mladih, ki si svoje delovno mesto ustvarijo sami:
A. G. si s kruhom služi kruh – ker ni našel službe, je odprl butično pekarnico; je le en od člankov na to temo. »Svojo strast je spremenil v posel,« je značilen stavek v takšnih prispevkih. Ko gre človek na svoje, si izbere dejavnost, v kateri uživa.
Družba se razvija, šolstvo zaostaja
Novodobnim delodajalcem je jasno, da je uspeh dela pogojen predvsem z zadovoljstvom zaposlenih in dobrimi odnosi. Slovenskemu šolstvu to splošno znano dejstvo, ki ga potrjujejo tako praksa kot raziskave, še ni prišlo do živega. Pomen izsledkov PISA in drugih mednarodnih raziskav, da slovenski otroci nimajo radi šole, zmanjšujejo, češ da so pomembni visoki dosežki, ne pa dobro počutje. Slednje poskušajo nekako vulgarizirati, tako da govorijo o ’uživanju’ in da ’javne šole niso javne hiše’. Dva primera: uvodnik v Šolskih Razgledih in SVIZ-ovo sporočilo za medije .
Nevrologija že nekaj časa ve, da učenje ne more potekati v kontekstu strahu, dolgočasja in drugih neprijetnih čustev. Šole pa v večini še kar prisegajo na frontalni način dela, spremljan s pritiski in prisilo. Če otroci odklanjajo sodelovanje v tem (industrijskem) procesu, prejmejo različne slabšalne oznake.
Delo je lahko užitek, hobi, samouresničitev, … ne pomeni nujno ’znoja in krvi’, skratka trpljenja. Učenje je v resnici vznemirljivo odkrivanje novega, z lastno udeležbo, ne pa pasivno sprejemanje informacij od ene osebe. Za dobro otrok, mladih in vse družbe je nujno, da šole preokvirijo svoja stališča in paradigme. Otroke moramo učiti zastavljanja in doseganja lastnih ciljev, ne zgolj izvrševanja predpisanih nalog; jim pomagati, da odkrijejo svoje življenjsko poslanstvo, svojo strast – to potrebujejo, ne pa ’delovnih navad’. To je zastarel pojem industrijske dobe. Kdor je našel svoj življenjski smisel, poslanstvo in ima cilje, najde tudi svoj način, kako jih bo dosegel. Če nekdo v življenju stagnira, gre za različne vzroke globlje psihične narave, nikoli za ’pomanjkanje delovnih navad’, čeprav je na površini videti tako in za marsikoga tudi najbolj enostavno misliti tako.
***
Postanite idejni podpornik ali aktivni sodelavec projekta Izboljšajmo šolstvo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar