Učiteljica angleščine Mija Selič že več kot 25 let pridobiva izkušnje na področju poučevanja mlajših učencev, se nenehno izobražuje in izpopolnjuje svoj pristop. Usposablja tudi učitelje in razvija didaktične pripomočke za zgodnje učenje tujega jezika ter izvaja tečaje za otroke.
S hčerko sva prevedli enega od novejših člankov na njenem blogu C00l Sch00l, ki ga piše v angleščini.
Originalni članek članek se nahaja na tej povezavi.
Zmagam-zmagaš je pristop, kjer so tako učitelj kot učenci zmagovalci.
Lahko bi se vprašali:
Ali ni vsak pristop v učilnici zmagam-zmagaš? Učitelj je tu, da učencem nekaj doprinese, učenci pa se naučijo nekaj novega. Ali to ni popolna situacija zmagam-zmagaš?
No, prebrala sem knjigo Jane Bluestein Učilnica zmagam-zmagaš (The Win-Win Classroom). Osupljivo. Ni vse tako črno-belo, kot sem verjela. Veliko je odtenkov sive in vsi so dolgoročno zelo pomembni za dobrobit otrok.
In čeprav sem trdno verjela, da delujem v največjo korist svojih učencev, sem jim včasih naredila krivico.
Kako je to sploh mogoče?
Preboj
Zame je bil najpomembnejši preobrat spoznanje, da dovolim, da me vodijo drugi. Na nek način sem bila žrtev, ki ni mogla spremeniti upravljanja učilnice, ker:
- je šolski sistem tak, kakršen je. Ne moreš ga spremeniti;
- so v šoli učitelji, ki so tu že dlje. Oni vedo največ, zato jim moram slediti;
- še nisem slišala, da bi kdo rekel: »Ne!« ravnatelju, staršem ali starejšim učiteljem. Preprosto si naredil, kar so ti naročili.
Torej sem zgoraj opisano stališče vnesla v učilnico. In kadar moj pouk ni deloval, sem vedela, koga kriviti. Nikoli ni bila moja krivda. Moji nameni so bili vedno dobri, ampak …
Nekega dne sem pretresena spoznala, da moji učenci popolnoma posnemajo ta moj pristop. Nikoli niso bili krivi, samo sledili so mojim navodilom.
Dokler nisem nekega dne rekla: »Nič več!«
Tako sem spremenila svoj odnos in verjela, da bom tako postala boljša vzornica svojim učencem.
Vse je v pristopu
Reaktivnost (motivacija)
Tradicionalno: učenci so kaznovani za svoje nesprejemljivo vedenje. Verjamem, da bodo spremenili navade, da bi se izognili kazni. (»Ne boš se igral, ker nisi naredil domače naloge.«) Pristop zmagam-zmagaš: učenci delajo, ker si želijo prislužiti privilegije. (»Seveda se lahko igraš, takoj, ko mi izročiš domačo nalogo.«)
Lep primer dejavnosti zmagam-zmagaš je na Matejinem blogu tukaj.
Negativnost (motivacija)
Tradicionalno: popravljam napake in ocenjujem učence glede na število napak, ki so jih naredili.
Pristop zmagam-zmagaš: povzamem napredek učencev in ga primerno ocenim.
Produkt nad procesom (motivacija)
Tradicionalno: kar hočem, je (pravilen) rezultat. Osredotočam se na izid. V šoli pokažem primer, vendar dam učencem domačo nalogo, da bi se naučili. (»Prinesite mi nekaj izrezanih slik živali in se naučite njihova imena. Ali pa poglejte slike v delovnem zvezku in si doma zapomnite njihova imena.«) Pri temi se zadržimo igro ali dve, ampak pričakujem, da se bodo otroci doma naučili imena živali. V šolskem letu pokrijemo veliko tem. Pristop zmagam-zmagaš: osredotočam se na proces učenja. Otroci stvari naredijo sami. Igramo se igre, kjer otroci sodelujejo, in se preko igre naučijo imena živali. Pri temi ostanemo več ur, dokler se otroci ne naučijo imen. V šolskem letu imamo večinoma samo nekaj projektov, v katerih prepletamo različne teme.
Mišljenje vse-ali-nič
Tradicionalno: veliko se osredotočam na nadzorovanje učencev in pričakujem, da mi bodo sledili. Jaz izbiram vaje, igre, pravila, nikoli ne dam učencem več možnosti, nič moči in nič nadzora. (Učenci sedijo, uporabljajo vadnice, sledijo navodilom, se učijo, kar piše/kar govorim, zahteva se tišina.)
Pristop zmagam-zmagaš: s poudarjanjem socializacije se osredotočam na gradnjo pozitivnega čustvenega okolja. Otroci pogosto delajo samostojno, sami najdejo poti do rešitev, smejo delati napake in nadzorujejo svoj učni proces. (Veliko socialno usmerjenih nalog s »hrupnimi« vložki, jaz organiziram in učenci se učijo.)
Profesionalizem in fleksibilnost
Tradicionalno: karseda natančno sledim učnemu načrtu, ki ga predpisuje država, ne glede na umske in čustvene potrebe mojih učencev. (Poučujem po učnem načrtu/delovnem zvezku.)
Pristop zmagam-zmagaš: državni učni načrt uporabljam kot smernice. Prilagajam ga kognitivnim in čustvenim potrebam učencev. (Poučujem konkretne otroke.)
Mija Selič je v juniju izvedla prvi dogodek v okviru Projekt 9 - Navdih izjemnega šolstva, delavnico "V prvo triletje brez učbenikov."
Povzetek o delavnici lahko preberete tukaj.
Ni komentarjev:
Objavite komentar