SOS – POUK IZVEN UČILNICE!

Gibanje, odprt učni prostor in aktivno učenje, podobno igri, ter dobri odnosi med vsemi deležniki zagotavljajo tudi bolj zdravo učno okolje, v katerem učenci in učitelji lahko začutijo lepoto učenja in poučevanja.

Pouk na Koseškem bajerju

Z veseljem predstavljam inovacijski projekt Pouk izven učilnice (SOS – School OutSide), ki poteka na OŠ Valentina Vodnika v Ljubljani pod vodstvom učiteljice Renate Filipič.

SOS aktivnosti so od ene do pet pedagoških ur trajajoče aktivnosti, ki potekajo kot kombinacija odprtega učnega okolja (park, igrišče, gozd, trg, bajer, knjižnica, tudi učilnica, ki jo spremenijo v želeni prostor, ...) in raziskovalno - doživljajskega pristopa. 

Aktivnosti so osredotočene na vsebino (sadje in zelenjava, poklici, prepiri, nafta, gibanje, ...) in ne na posamezen šolski predmet. Pri obravnavi vsebine tako povežejo med seboj več predmetov in različno stare učence. Na primer temo sadje in zelenjava so obravnavali z geografskega, zdravstvenega, ekonomskega in trajnostnega vidika.

Izdelava filtra za vodo

Razlog, ki je pripeljal do odločitve za nov način dela:

Slaba učinkovitost učenja kot posledica nemira in apatičnost številnih učencev in učiteljev; nepovezanost učnih situacij z življenjem, motivacijo in čustvi učencev ter učiteljev.

Zaradi pomanjkanja igre in izkušenj v realnem svetu nasploh ter pomanjkanja gibanja so se pri učencih pojavile težave z osredotočenostjo, če je pouk v klasični obliki. Današnji otroci – predvsem zaradi hitrega širjenja digitalizacije - izgubljajo stik z realnim svetom, izkustvenim učenjem, naravo in celo z lastnim telesom.


Na metli potujemo in raziskujemo ali Pouk izven učilnice (SOS – School OutSide)

je pedagoška novost, ki jo od 2013 razvijajo v okviru inovacijskih projektov na ZRSŠ. Zadnji dve leti jo izvajajo v vseh razredih OŠ Valentina Vodnika, od prvega do devetega.
 
V odprtem učnem okolju uporabljajo vse učne vire, ki so na voljo: živa in neživa narava; pisni viri; določevalni ključi; svetovni splet; osebe, ki so vključene v raziskovanja ali pa kar mimoidoči ... in orodja: naravni materiali; laboratorijska oprema; merilne naprave; kompas; telefon, ki ga uporabijo kot fotoaparat, kot orodje za orientacijo ali kot merilno napravo... 

Tehtanje

Učenci v teh aktivnostih veliko več uporabljajo čutila in so vanje globlje čustveno vpleteni, kar je predpogoj za globlje učenje in ustvarjalnost kot pri klasičnem izvajanju pouka. Gibanje, odprt učni prostor in aktivno učenje, podobno igri, ter dobri odnosi med vsemi deležniki zagotavljajo tudi bolj zdravo učno okolje, v katerem učenci in učitelji lahko začutijo lepoto učenja in poučevanja.


Namen

Želijo si čim večje število učencev in učiteljev, ki bi bili pri učenju in poučevanju resnično zavzeti, zato delo organizirajo na tak način, da upošteva individualne razlike, je usklajeno z motivacijo in čustvovanjem učencev in učiteljev, sodelovalno in fleksibilno. 

Gradnja modelov: metulj

Iz česa izhajajo
 
V učni proces so želeli vnesti več gibanja, saj ima le-to pozitivne učinke na spoznavne procese. Poleg tega vsakodnevno življenje postaja vse bolj sedeče, zato je zelo pomembno, da ključna vsakdanja okolja omogočajo ustrezno raven telesne dejavnosti. V nadaljevanju jih je zanimala usklajenost učenja z motivacijo učencev in njihovim čustvovanjem, zato so aktivnosti učenja želeli povezati z igro, ki je najbolj naravna oblika učenja pri otrocih. To jih je vodilo k učenju v konkretnih situacijah iz življenja in narave ter k vpeljavi učenja z raziskovanjem. Učenci se učijo globlje, kadar lahko znanje, ki so ga pridobili pri pouku, uporabijo pri reševanju resničnih problemov.

Merjenje hidrostatskega tlaka

Kako?
 
Učence spremenijo v raziskovalce ali umetnike in jih vodijo tako, da:

-si zastavljajo raziskovalna vprašanja,
-napovedujejo odgovore,
-opazujejo (merijo, primerjajo, intervjuvajo, anketirajo, tipajo, vohajo, poslušajo, gradijo modele iz naravnih materialov, ...),
-s tablicami in telefoni snemajo raziskovalni objekt (žuželke, ptiče, dvoživke, cvetlice, ..)
-prevajajo iz angleščine ali obratno,
-zapisujejo rezultate opažanj, jih grafično upodabljajo,
-oblikujejo odgovor na raziskovalno vprašanje,
-sami ustvarjajo likovna, literarna in glasbena dela in celo ples. 

Gradnja modelov: list

Primeri tem:

-gradnja modelov (tloris stanovanja, notranja in zunanja zgradba lista, celice, cveta, žuželke, atoma, destilacijske kolone, vodovoda, mlinčka, padala, kubičnega metra ... iz naravnih in drugih materialov) za nadaljnje raziskovanje;
-ritem in melodija ptičjega petja;
-lastnosti nafte;
-prosti pad;
-moč;
-alkalijske kovine;
-raziskovanje potoka (trdota vode, pH vrednost, hitrost, temperatura, ...);
-mandale v gozdu;
-delovanje vzvoda;
-raziskovanje kamnin;
-drevesne vrste;
-šolska knjigarna; … 

Založniška hiša Knjigoraj

Primer aktivnosti: Celodnevno učenje matematike, kemije, slovenščine in glasbe v gozdu
 
Učenci s pomočjo znanja o premem sorazmerju izračunajo višino debla, izmerijo obseg in izračunajo volumen valja - koliko kubičnih metrov lesa dobimo. Pozanimajo se, za koliko časa bi količina lesa zadostovala za ogrevanje enostanovanjske hiše. Iz gostote suhega lesa izračunajo maso celuloze in iz tega ogljični odtis, ki ga z ogrevanjem spustimo v ozračje. Nato napišejo navodilo za žaganje drevesa, kot si ga zamišljajo, ter življenjsko zgodbo drevesa (na starost sklepajo iz letnic). Na internetu poiščejo pesem o drevesih (npr. Bori) ter vsa tri besedila primerjajo glede na vrsto in pogostost pridevnikov; ugotavljajo vzroke za takšno razporejenost. Oglašanje ptičjega petja poskusijo ritmično in melodično vnesti v notno črtovje. 

Ugotavljanje gravitacijskega pospeška

Kako so učenci odgovarjali na vprašanje, kaj jim je pri pouku izven učilnice najbolj všeč:
 
Pri pouku izven učilnice mi je vse všeč.
Všeč mi je to, da se ne učimo, ampak stvari poskušamo v praksi.
Da sem na soncu.
Da smo na svežem zraku.
Da se zabavamo.
Da smo zunaj!!!
Najbolj mi je všeč narava.
Da je nekaj zelo posebnega in zanimivega ter novega.
Da je pouk bolj zanimiv. Tudi bolje poslušam.
Da smo v naravi.
Prosto gibanje, svež zrak, spoznavanje narave.
Všeč mi je, ko delamo modele (lista, cveta,...)
Da ne sedimo v učilnici in da se lahko med seboj pogovarjamo.
Različni prostori.
Veliko se družimo in hecamo.
Da se igramo in delamo.
Različne naloge, ki nas nekatere povežejo, da sodelujemo, pri drugih pa tekmujemo.
Da se lahko pogovarjamo z učiteljico.
Da smo v skupinah.
Poskusi in opazovanje narave.
Da je bolj sproščeno.
Da ni angleščine.
Da se ne učimo. 
Da nismo v šoli. 
Da raziskujemo. 
Da veliko ustvarjamo. 

Gradnja modelov: atom

Bistvene prednosti
 
S povečano vlogo gibanja in čutenja pri učenju v obliki igre krepimo celoten spoznavni proces, ne le spomina.

Brisanje meja med šolskimi predmeti ter med generacijami učencev posnema situacijo učenja v družini in družbi.

Sodelovanje med učenci preide na višjo raven, saj je od tega odvisna uspešnost opravljene naloge oziroma rezultat učenja.

Sodelovanje kot najvišja oblika socialnega vedenja pozitivno vpliva na vse udeležence v procesu razumevanja naravnih pojavov in odnosov med njimi.

Učenje z raziskovanjem je učinkovitejše in olajša razumevanje ter povezovanje informacij v sistem znanja. Mnogi učitelji v procesu lastnega izobraževanja niso bili deležni učenja z raziskovanjem, zato jim je potrebno ponuditi to priložnost profesionalnega razvoja. Snovanje tovrstnih aktivnosti je za učitelje prav tako sodelovalno-ustvarjalen proces. 

Analize anket, fotografij in izkušenj sodelujočih v projektu je pokazala, da se učenci ob teh aktivnostih počutijo dobro, so zavzeti in ustvarjalni. 

Opažanja učiteljev: učenci so bolj sproščeni in kreativni, izboljšajo se odnosi med njimi, prav tako odnos med učenci in učitelji. Potrebno je manj umirjanja učencev v času učnega procesa. 

Gradnja modelov: padalo

Možnosti
 
S pristopom so pričeli pri naravoslovnih predmetih in matematiki na predmetni stopnji, nato pa uporabo širili na vse stopnje osnovne šole ter na vsa predmetna področja. Kombinacij predmetnih področij in različnih generacij pri izvajanju SOS aktivnosti je nešteto, saj so aktivnosti osredotočene na vsebino, zato so odvisne od domišljije in ustvarjalnosti učiteljev in delno tudi od možnosti organizacije.
 
Trenutno se ukvarjajo z vsebinami, v katerih bodo v SOS aktivnosti povezali glasbeno umetnost in naravoslovje. Načrtujejo tudi večje vključevanje učencev v načrtovanje, izvedbo in evalvacijo aktivnosti SOS. Želijo si postati vzorčna šola za SOS aktivnosti v Sloveniji in ob pomoči fakultet, ZRSŠ, Inštituta za gozdno pedagogiko in CMEPIUS projektne rezultate širiti v domovini in na mednarodni ravni. 

Preizkušanje vidnosti barv v prometu

Učiteljem in drugim delavcem v vzgoji in izobraževanju lahko predstavijo primere SOS aktivnosti, ki so jih že izvajali. Lahko jih tudi uvedejo v samostojno snovanje SOS aktivnosti. Načrtujejo izdajo priročnika. Pristop se lahko prenese tudi na srednješolsko in univerzitetno izobraževanje.
 
Novost so že predstavili na številnih sestankih, izobraževanjih, srečanjih in konferencah učiteljev in drugih strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju ter na roditeljskih sestankih. S predstavitvijo projekta na kontaktnem srečanju so navdušili učitelje iz EU in v letu 2016 pridobil tudi E+ projekt Young European on the Move by Active Learning and Teaching.