"Kdo opaža povečano ustvarjalnost pri otrocih, zdaj ko ni šole?"
Sam je svoja opažanja (je oče študenta in srednješolke) opisal takole:
"V bistvu ne morem verjeti, kaj se dogaja ... Dobesedno ’profi’ softwerske umetnine; peciva, ki si jih v sanjah ne moreš zamisliti; mejkapi, da dol padeš; ideje, da ne veš od kje ... In pri tem sta oba super zadovoljna z učenjem na daljavo. Delata izpite, teste, se učita, da kar zgineta …"
Odgovori drugih staršev so bili po moji hitri oceni v razmerju približno 1 proti 3 v korist pritrdilnemu odgovoru. Navajam primere.
NE:
~ Ne, enako ustvarjalna sta kot prej.
~ Ne. Moj osemletnik "umira", ker nima športa in druženja z vrstniki.
~ Pri nas ni boljše, marveč vsak dan slabše. Nobene volje za delo za šolo, nič. Samo sprašujejo, kdaj gredo v šolo, da pogrešajo prijatelje in da bi se radi družili. Uh, težko je.
~ Pri nas je skoraj isto (to se nanaša na predhodni komentar), razen da naš niti v šolo več ne bi šel.
~ Na žalost ne, je čisto športni tip in pogreša treninge.
~ Zmanjšane. Moja osemletnica se je polenila. Še violina in karate je več ne zanimata, pa je zelo rada hodila. Če ni rutine ...
~ Ne, še slabše je. Čisto sta ven padli, samo tv bi gledali, pa kregata se, ker si gresta na živce, hkrati pa gresta skupaj spat.
~ Niti pod razno. Manjkajo mu sošolci in druženje. Že tako ni neka ustvarjalna duša, je bolj knjižni molj.
~ Ne. Isto kot prej. Ustvarjamo pač več, ker je več časa ... tudi prej smo.
~ Nič več in nič manj kot v času pred korono.
 |
| Vir: Pixabay |
DA:
~ Naš četrtosolec je napisal (mislim, da) pet pesmi v tem času.
~ Ja. Pa tudi bolj sproščena in tista prava brezskrbna otroka sta postala. Stara sta pa 14 in 11 let.
~ Naš dela kot norec, riše, piše zgodbe, nastajajo izumi, ni da ni … ko omenim šolo pa: uf, a spet ...
~ Travnik ... (dodana je bila fotografija izdelka) - delo moje hčere v 3. razredu. Uživa v ustvarjanju. Odkar je doma, ustvarja in je popolnoma zaživela. Učenje na domu ji ustreza, poleg tega pa smo vsak dan najmanj dve uri v naravi. Začela je tekoče brati in se super počuti. Rada bi ji omogočila, da bi se vedno tako počutila. Predvsem pa se je z mlajšim bratcem zelo povezala - na popolnoma drugačen način.
~ Pri otrocih ne opažam porasta ustvarjalnosti (je vedno na višku), pri sebi pa nenormalno ...
~ Naši trije veliko pojejo in plešejo, in bolj so povezani.
~ Ja. Že par slik na platnu je nastalo. Veliko rišeta. Tudi razumeta se bolje.
~ Ja, pa tudi manj nervoze in stresa je.
~ Pri nas je več pogovora, več govorjenja, čvekanja, ustvarjanja, risanja ... pozitivno. Socialne stike vzdržuje preko skypa in telefona, nobene hude drame.
~ Moji dve sta se kot sestri zelo povezali, kljub 6-letni razliki v starosti. Prej sta se znali skregat za vsako figo, zdaj pa se odlično ujameta.
~ Dobili so veselje do kuhanja.
~ Naša dva otroka sta stara 4 in 7 let. V času šole in vrtca sta večkrat kot pes in mačka, sedaj pa najboljša prijatelja in ves čas zunaj, na travniku in v gozdu, tisoč in ena igra ... Sploh ju ne prepoznam.
~ Moja dva fanta nikoli nista marala ustvarjanja, likovna umetnost je pri obeh najbolj osovražen predmet, zdaj zadnji teden pa ustvarjata umetnine iz kolaž papirja - origami, razne spirale, sestavljanke, vrtavke. Samo gledam in se čudim.
~ Ja, še midva sva bolj ustvarjalna zaradi nje.
~ Ja. Sin je čisto zadovoljen. Pravi, da je to najboljša šola do zdaj. Ima veliko časa za stvari, ki jih rad počne, pa tudi za šolo se trudi bolj, kot se je pri običajnem pouku.
~ Mojim štirim (trije osnovnošolci in en vrtičkar) sploh ne sledim več: v teh tednih izolacije so iz grma na sosednjem polju naredili hišo z vsemi prostori, indijanske šotore iz leskovih prekel, ognjišče, sledila je gostilna “Njam - njam” na škarpi, potem so se naučili nekaj čarovniških trikov, naredili plakat, izvedli celo marketinško akcijo po naselju in privabili gledalce na našo ulico (predstava trikov je bila “free-prostovoljni prispevki dobrodošli”). Ko sem šla ven pogledat, kaj se dogaja, me je skoraj kap zadela. Pa še je tega ... saj pravim, ne dohajam. Zdaj med počitnicami so itak od jutra do večera zunaj; če delajo za šolo, pa samo nekaj na hitro spackajo, da gredo lahko čimprej ven. Meni je najtežji problem zdaj motivirat jih za šolo. Sicer so bili pa prej razmeroma vestni in v šoli vsi brez problemov.
~ Ja, vsaka stvar se zgodi z nekim namenom. Otroci so se malo spremenili. Verjetno je to znak, da je naš šolski sistem popolnoma zgrešen. Ohranimo to energijo še naprej.
~ Moja dva sta se zelo povezala, vse počneta skupaj, kljub temu, da je med njima 4 leta razlike. Ko sin dela za šolo, mala fullll sodeluje, on njo uči ... ni da ni počneta skupaj, kar pred karanteno nista skoraj nič, sta bila bolj kot pes in mačka.
~ Ja. Končno dovolj časa za gradnjo lego mesta.
~ Sine (16) je popolnoma zgrešil srednjo šolo. Kuha kot masteršef.
~ Ja, naša četrtošolka je že prej rada ustvarjala, zdaj pa je še bolj zagnana v vse smeri. Končno lahko počne, za kar prej ni imela časa - riše, ustvarja, izdeluje razne pripomočke, … za našega 6-mesečnika je izdelala ropotulje iz odpadne embalaže in še bi lahko naštevala.
~ Ja. Sicer pogrešata sošolce, vendar si ne predstavljate, kaj vse sta se naučili doma, in kaj vse sta samoiniciativno in samostojno ustvarili! Mi smo iz dneva v dan presenečeni.
Ob branju pritrdilnih odgovorov opazimo, da se pri mnogih ni samo razcvetela ustvarjalnost, pač pa so se na višjo raven premaknili tudi odnosi med sorojenci.
Ko beseda teče o ponovnem odprtju šol, so odzivi spet različni. Nekateri komaj čakajo (bodisi starši, bodisi otroci ali pa oboji), drugi si želijo dokončati šolsko leto od doma, saj so se dobro ujeli v novem ritmu. Posamezniki izpostavijo, da bi si tudi jeseni želeli pouka na daljavo, ali pa razmišljajo o prehodu na šolanje na domu.
Najmanj, kar lahko potegnemo iz tega, je: družine, otroci, vsi ljudje smo različni in imamo različne potrebe. Zato je skrajni čas, da šolski sistem ponudi več raznolikosti - izbirnosti v pristopih in programih pridobivanja osnovne izobrazbe. En model šole ne more ustrezati vsem.
Ni komentarjev:
Objavite komentar