Po elektronski pošti sem dobila daljše sporočilo, ki se začne takole:
"Pošiljam vam svoje razmišljanje o problematiki šolstva, ki sega malo izven okvirov peticije.
Hvala za ves vaš trud in prizadevanje za spremembe na bolje.
Pošiljam vam ga s tega naslova, ker želim ostati anonimna. V kolikor boste lahko moj prispevek kjer koli anonimno objavili, bom vesela. Če ne, tudi prav in naj služi kot moja podpora vašemu trudu.
Prepričana sem, da spremembe na bolje bodo. :)
Lep pozdrav, m."
To je poleg Pisma nekemu ravnatelju že drugi prispevek, ki sem ga prejela od anonimne osebe. (Elektronski naslov pošiljatelja ni osebno ime.) Torej ne od konkretne osebe, ki bi me prosila za anonimno objavo, ampak od osebe, ki je tudi zame anonimna. Očitno se v našem prostoru in času vsi ne počutimo dovolj varne, da bi lahko javno zagovarjali svoje vrednote in stališča, čeprav formalno živimo v demokraciji.
Pod sliko objavljam prispevek, njegovemu sporočilu pa pritrjujem tudi sama.
 |
| Slovenski šolski muzej |
👤Razlog, da je peticija navkljub laični obliki dobila takšno medijsko odmevnost in tako številčno podporo je v tem, da gre šolstvo zadnjih 20 let iz slabega na slabše. Ni pomembno, kdo je peticijo spisal in ni pomembna vsaka črka in vejica v njej. Ravno nedorečena, kontradiktorna in laična vsebina v povezavi z veliko podporo državljanov je razlog za alarm v stroki in politiki. Starši hočejo spremembe in mnogi učitelji hočejo spremembe.
Diskreditacija predlagateljice peticije in očitki o vmešavanju staršev v stroko so zgolj zamegljevanje problema, vzdrževanje obstoječega stanja in zaviranje sprememb. Ne glede na izobrazbo, kariero in osebnost predlagateljice problemi v šolstvu so, ne majhni, ampak veliki.
Potrebno bo veliko poguma in angažmaja, da bodo napredni in sprememb željni predstavniki stroke lahko postali gonilna sila sprememb šolskega sistema na bolje.
Veliko strokovnjakov in učiteljev je žal ujetih v ozko razmišljanje, ki zaostaja za časom nekaj desetletij. Bojijo se sprememb, a se ne zavedajo, da z zaviralnimi silami nehote škodujejo stroki, otrokom in slovenski družbi.
Le redko kdo med nami je sposoben miselnega preskoka v družbo prihodnosti, zvizualizirati potrebe trga delovne sile leta 2040 in si na tej podlagi zastaviti cilje do leta 2040. A ravno to je naloga stroke.
Še redkejši so tisti, ki imajo idejo, kakšni naj bi bili kratkoročni gasilski ukrepi in dolgoročni strateški ukrepi za dosego teh ciljev na področju šolstva v naslednjih dvajsetih letih. Tudi to je naloga stroke. Naloga politike je, da se brezpogojno poenoti vsaj tukaj in ukrepe podpre. In naj se ne zaplete v neskončne razprave o zasebnih in javnih šolah ter s tem zopet zamegli bistvo problema.
Zakaj kopiranje skandinavskih praks v slovenski sistem ne bi pomenilo bistvenega izboljšanja? Ne, ker te prakse ne bi bile dobre, ali zaradi družbenih, kulturnih in miselnih razlik. Razlog je drugje. V trenutku prenašanja tuje prakse v Slovenijo, je ta že zastarela in v matični državi predmet nenehnih izboljšav.
Skandinavci delujejo strateško, na dolgi rok - tudi v obliki ministrstva za prihodnost, odbora parlamenta za prihodnost ali vladne delovne skupine za prihodnost.
Pri nas se učitelji zaradi - po njihovem mnenju - nenehnih nepotrebnih sprememb in eksperimentov postavljajo v vlogo žrtve. Bojijo se sprememb zaradi svojega položaja, ne zaradi otrok, kot to zavajujoče prikazujejo javnosti. Krčevito se oklepajo Marije Terezije, ki jo želi velik del stroke in politike z lepotnimi popravki ne le osvežiti, temveč obuditi od mrtvih.
Kdor dela z mladimi in za prihodnost, bi v 21. stoletju moral nenehne spremembe in prilagajanje ponotranjiti. Samovoljna drža nekaterih okorelih, samooklicanih in po njihovem mnenju edinih kompetentnih posameznih predstavnikov stroke ne sme biti ovira za nujne spremembe.
Sicer simpatičen in kot človek verjetno dober minister nas s svojo všečno javnosti prikazano pripravljenostjo na spremembe ne sme zavesti. Zavedati se moramo, da je on funkcionar, ki vidi le do naslednjih volitev. To bi utegnil spretno zapakirati v marketinški ovoj "priprave strateško premišljenih kompromisnih ukrepov v sodelovanju s stroko v naslednjih dveh letih" . V praksi to lahko pomeni dva hitra gasilska lepotna popravka v smislu odrave ocen pri telovadbi in končanje vladnega mandata v letu in pol.
Zato državljani prosimo politiko in poslance, da se brezpogojno poenotijo vsaj tukaj in podprejo ukrepe, ki jih bo predlagala stroka.
Ali se bomo zadovoljili z lepotnimi popravki šolstva, s katerimi bi nas utegnili politiki "omamiti" in pomiriti?
V imenu prihodnosti naših otrok upam, da ne.👤
Ni komentarjev:
Objavite komentar